Menu Item
Prebivalci krajev ob gorenjski železnici ob umeščanju drugega tira v prostor opozarjajo na nekatere nesprejemljive rešitve. Civilna iniciativa Občanom in okolju prijazna železnica pa se zavzema za to, da obstoječi tir postane primestna železnica ter se za mednarodni in tovorni promet zgradi nova proga ob avtocesti.
Kot so na današnji novinarski konferenci v Medvodah povedali predstavniki civilne iniciative Občanom in okolju prijazna železnica (OPŽ), so zbrali že več kot 2.000 podpisov podpore prebivalcev na odseku med Stanežičami in Struževim. Gre predvsem za prebivalce iz lokalnih naselij ob obstoječi železnici in ob predlaganih novih koridorjih, ki se ne strinjajo, da se urbana naselja dodatno obremeni, in sicer predvsem zaradi tranzitnega tovornega prometa.
Predstavnik civilne iniciative Matjaž Krajnik je opozoril, da bi predlagane rešitve državnega prostorskega načrta bistveno poslabšale življenjske pogoje na celotnem obravnavanem območju, saj bi se tranzit tovornih vlakov skozi gosto poseljena območja povečal na 180 vlakov na dan.
V civilni iniciativi so prepričani, da je treba ločiti primestni železniški promet, ki mora potekati blizu naselij, in hitre železniške proge, namenjene predvsem tranzitu, ki morajo biti speljane ob že degradiranem območju avtocest. Le tako bi bilo mogoče dosegati višje potovalne hitrosti vlakov.
Zato se jim zdi ključno, da bi država ponovno preučila in preverila možnosti za umestitev hitre proge za mednarodni potniški promet in tovorni promet v koridor ob avtocesti Ljubljana-Jesenice, obstoječi tir železniške proge med Ljubljano in Kranjem/Naklim pa bi postal primestna železnica. Kot je povedal Igor Martinšek, je njihova želja, da bi promet na obstoječi progi izboljšali z izgradnjo podvozov in izogibališč ter uvedbo taktnega voznega reda na 10 do 15 minut.
“V teh razvojnih načrtih ni logike”
V civilni iniciativi so opozorili, da bi bila nadgradnja proge Ljubljana-Kranj po sedanjem predlogu zaradi deviacij od sedanjega koridorja draga, medtem ko bi bili stroški izgradnje hitre železniške proge ob avtocesti zaradi poteka po nenaseljenem terenu manjši.
Poleg tega nadgrajena obstoječa proga zaradi konfiguracije terena ne bi omogočala doseganja ciljnih hitrosti potniških vlakov do 160 in tovornih do 100 kilometrov na uro. Prav tako naj po mnenju civilne iniciative ne bi sledila drugim evropskim smernicam. Posegla pa bi v rezervoar pitne vode na Sorškem polju in na zgolj 33 kilometrih od Ljubljane do Kranja uničila 133 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, medtem ko bi se potovalni čas skrajšal le za nekaj minut.
V civilni iniciativi so poudarili, da je bila trasa hitre proge ob avtocesti v preteklosti že sprojektirana. Prav tako obstaja načrt, da bi spodnji del Gorenjske do leta 2050 imel kar tri, praktično vzporedne proge s skupaj petimi tiri. Obnovljena proga bi bila načrtovana za hitrosti do 160 kilometrov na uro, nova proga prek Kamnika in Brnika do 80, nova hitra proga ob avtocesti pa do 200 kilometrov na uro. “V teh razvojnih načrtih ni logike,” je ocenil inženir Jože Duhovnik.
Več kot 300 pripomb
Problematika nadgradnje železniške infrastrukture na trasi Ljubljana-Kranj je bila pred mesecem dni obravnavana tudi v državnem svetu. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predlagala, da pripravljalci predloga državnega prostorskega načrta v okviru pisnega odziva na pripombe in predloge civilne iniciative OPŽ in civilne iniciative Okolju prijazen tir ter Mestne občine Ljubljana preučijo in v čim večji meri upoštevajo njihove utemeljene predloge oziroma jasno argumentirajo njihovo morebitno zavrnitev.
Civilna iniciativa je pripombe podala v okviru javne razgrnitve državnega prostorskega načrta, ki je potekala poleti. Kot je povedala Maja Špenko, naj bi bili odgovori na pripombe pripravljeni v enem mesecu, vendar so pristojni pojasnili, da je bilo na predlog podanih skupaj več kot 300 pripomb, ki so zelo kompleksne, in jih preučuje več kot 100 strokovnjakov ter naj bi odgovore pripravili v roku 60 dni.
Kot je povedal Krajnik, bodo v civilni iniciativi še nekaj časa počakali na odgovore in če bo treba, v zadevo vključili tudi pravnike. “Pričakujemo sicer predvsem sodelovanje. Ne nameravamo minirati projektov, ampak želimo, da se železniške proge modernizirajo skladno z evropskimi smernicami,” je sklenil Krajnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje