Civilne iniciative zbrale podpise za Anhovo, naslednja postaja je državni zbor

Gaja Brecelj na novinarski konferenci Naj Anhovo zadiha.

Gaja Brecelj iz Umanotere na novinarski konferenci ob začetku kampanje Naj Anhovo zadiha!: “Nesprejemljivo je, da trenutna zakonodaja sosežigalnicam odpadkov dopušča tudi do nekajkrat višje mejne vrednosti emisij zdravju škodljivih snovi kot veljajo za sežigalnice odpadkov”. (Foto: Črt Piksi/Inštitut 8. marec)

1. septembra se je začela akcija zbiranja podpisov pod sloganom "Naj Anhovo zadiha!". Pobudniki akcije, med drugimi Inštitut 8. marec in Eko Anhovo in dolina Soče, so s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja želeli opozoriti na onesnaževanje okolja v dolini reke Soče, ki vpliva tudi na zdravje in dobrobit tamkajšnjih prebivalcev. Danes so sporočili, da so že zbrali več kot 5.000 potrebnih podpisov, s katerimi se bodo odpravili v državni zbor.

Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes so zbrali potrebnih 5.000 overjenih podpisov za vložitev predloga novele zakona o varstvu okolja v državnem zboru, s katero želijo med drugim izenačiti standarde izpustov pri sežigu in sosežigu odpadkov.

Kot so danes sporočili iz zavoda Inštitut 8. marec, bodo podpise zbirali še nekaj dni, počakali, da vse dobijo po pošti, jih prešteli in še ta teden prinesli v državni zbor.

“Čas je, da zdravje ljudi postavimo pred kapital,” so ob tem zapisali. Podpise, ki jih potrebujejo za vložitev zakonodajnega predloga, so začeli zbirati 1. septembra, časa pa imajo do 30. oktobra.

Predlog novele so pripravili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha, saj je glavni namen predlaganih sprememb zmanjšati onesnaževanja okolja v dolini reke Soče.

“Ljudje se spopadajo z zdravstvenimi težavami”

Kot je ob začetku zbiranja podpisov dejala članica programskega odbora Inštituta 8. marec Tanja Matijašević, se ljudje v Anhovem zaradi industrijskega onesnaževanja spopadajo z mnogimi zdravstvenimi težavami in umirajo prezgodnjih smrti.

“Naš predlog zakonskih sprememb omejuje sosežig odpadkov in zahteva strožji nadzor, ki poskuša popraviti razmere v tem, ekološko tako obremenjenem delu Slovenije,” je dodala.

Novela bi med drugim standarde glede izpustov, ki veljajo za sosežigalnice, izenačili s tistimi, ki veljajo za sežigalnice. Trenutno namreč za cementarne veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice.

Odzvala so se tudi gospodarska združenja

Gospodarska združenja so minuli teden opozorila, da se novela ne nanaša le na področje sosežiga odpadkov, ampak predlog na novo ureja tudi druge dejavnosti, in sicer na področju monitoringa emisij in poročanja. “V velikem delu so spremembe v nasprotju z uveljavljenimi pravili v EU in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, kar slovenska podjetja postavlja v neenakopraven položaj,” so opozorili.