Menu Item
V pogodbah o zaposlitvi za nedoločen čas je konkurenčna klavzula danes praktično stalnica. Gre za člen pogodbe, ki delavcu po prenehanju zaposlitve prepoveduje izvajanje konkurenčne dejavnosti pri drugem delodajalcu. Preverili smo, katera določila vključuje konkurenčna klavzula in kako pogosto se delodajalci odločijo, da jo bodo uveljavljali.
Če imate z delodajalcem sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, je skoraj zagotovo v njej tudi člen o konkurenčni klavzuli. To je člen, ki prepoveduje izvajanje konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, določa pa ga zakon o delovnih razmerjih. Delavec in delodajalec se s konkurenčno klavzulo v pogodbi dogovorita, da zaposleni določen čas po prenehanju delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti pri drugem delodajalcu.
Konkurenčne klavzule pa ne gre enačiti s konkurenčno prepovedjo. Pri konkurenčni prepovedi gre namreč za prepoved opravljanja dejavnosti delodajalca v času trajanja delovnega razmerja, pri konkurenčni klavzuli pa za čas po prenehanju zaposlitve.
Na tak način se želijo delodajalci zaščititi, da ne bi delavci po prenehanju delovnega razmerja šli neposredno h konkurenčnemu delodajalcu, tja pa bi prenesli vsa znanja, ki so jih pridobili v prejšnji službi, poslovne zveze in druge pomembne informacije.
Zakon določa, da lahko konkurenčna klavzula velja največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če se jo delodajalec odloči uveljavljati, pa mora delavcu za obdobje uveljavljanja omenjene prepovedi dela mesečno izplačevati denarno nadomestilo. To mora biti določeno že s pogodbo o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca, ki jo je dobival v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
Za dodatna pojasnila smo prosili odvetnika Primoža Feguša iz odvetniške pisarne Feguš, strokovnjaka s področja gospodarskega in delovnega prava. Pojasnil nam je, da je konkurenčna klavzula zelo pogost člen v pogodbah o zaposlitvah, skoraj na vseh delovnih mestih.
“Delodajalci se zavedajo, da je delavce težko dobiti, zato jih želijo tudi na tak način vezati nase. Iz tega razloga je postalo običajno, da je konkurenčna klavzula večinoma vključena v pogodbi v zaposlitvi, je pa popolnoma drugače pri njeni izvršitvi,” je pojasnil.
V času zaposlitve na delavca nima nikakršnega učinka, v veljavo stopi šele ob prenehanju delovnega razmerja. Zakon ob tem določa še, da velja le v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi in le v primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca.
“Konkurenčna klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca,” pravi slovenska zakonodaja. Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne more najti druge službe, ker mu to omejuje konkurenčna klavzula, mu mora nekdanji delodajalec plačevati nadomestilo.
Kaj je konkurenčna prepoved?
Ob konkurenčni klavzuli je treba omeniti še konkurenčno prepoved. Ta člen prav tako pogosto najdemo v pogodbah o zaposlitvi, velikokrat prav ob konkurenčni klavzuli. Konkurenčna prepoved je v nasprotju s konkurenčno klavzulo v veljavi ves čas trajanja zaposlitvene pogodbe, pomeni pa, da delavec v času zaposlitve pri delodajalcu brez njegovega pisnega soglasja ne sme opravljati konkurenčne dejavnosti zase oziroma za drugega delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko delodajalec zaradi kršitve konkurenčne prepovedi od delavca zahteva povrnitev škode.
Kako konkurenčna klavzula stopi v veljavo?
Ko posamezni delavec naznani, da želi zapustiti delodajalca oziroma da želi, da se prekine delovno razmerje, oziroma v primerih odpovedi delovnega razmerja zaradi kršitev na strani delavca, se lahko delodajalec, pri katerem je bila pravilno dogovorjena konkurenčna klavzula, odloči, ali jo bo uveljavil, je za N1 pojasnil odvetnik Primož Feguš.
“To stori z dopisom, v katerem izpostavi uveljavitev svoje pravice in zahteva spoštovanje zaveze delavca, da bo v nadaljnjem obdobju spoštoval konkurenčno klavzulo. Seveda pa mora delodajalec v tem dopisu sporočiti delavcu, da mu bo izplačeval denarno nadomestilo, za katero sta se dogovorila že v pogodbi o zaposlitvi,” je še dodal.
Na vprašanje, ali je mogoče, da se delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita tudi o višjem nadomestilu, kot je zakonsko določen, je Feguš odgovoril, da je po njegovih izkušnjah v pogodbi o zaposlitvi skoraj vedno naveden najnižji znesek.
“To pa zato, ker delodajalec na eni strani želi, da delavec po prenehanju delovnega razmerja ne bi odšel h konkurenčnemu podjetju, hkrati pa nima interesa, da bi mu za nedelo plačeval visoko nadomestilo,” je pojasnil.
So pa nekatere spore med delavci in delodajalci zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule reševala tudi slovenska sodišča. Ob tem je Feguš dodal, da gre običajno v tovrstnih primerih še za kakšno drugo obliko spora pred sodiščem kot pa le delovnopravni spor.
“Izhajam iz predpostavke, da ob morebitni uveljavitvi konkurenčne klavzule to ni ’prijateljski’ razhod med delodajalcem in delavcem. Običajno gre za primere, da je delavec ob takšnem razhodu z delodajalcem kršil še kakšne druge predpise kazenskega prava, kot so kaznive zlorabe osebnih podatkov, neupravičene izdaje poklicne skrivnosti ali pa napad na informacijski sistem,” je zaključil odvetnik Primož Feguš.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje