Menu Item
Temna lisa na reki Savi še naprej vzbuja skrb. V Društvu za varstvo okolja Bled so prepričani, da je razraščanje alg na območju akumulacijskega jezera pri hidroelektrarni Moste posledica izpustov iz centralne čistilne naprave Jesenice. "Zagotavljamo, da naše dejavnosti ne prispevajo k slabšanju okoljskih razmer," pravijo na jeseniški komunali, ki upravlja čistilno napravo. Toda dejstvo je, da je čistilna naprava preobremenjena.
Temna lisa na reki Savi pri Jesenicah in Žirovnico še naprej vzbuja skrb.
Danes se je oglasilo Društvo za varstvo okolja Bled, ki trdi, da je razraščanje alg na območju akumulacijskega jezera pri hidroelektrarni Moste pravzaprav posledica izpustov iz centralne čistilne naprave Jesenice. “O izpustu je lansko poletje član našega društva obvestil vodjo čistilne naprave. Kljub njegovim zagotovilom, da bodo težave nemudoma odpravljene, so z izpusti očitno nadaljevali tudi v tem letu,” je opozoril predsednik društva Miha Žvan.
V društvu povzemajo obvestila zaskrbljenih občanov, ki naj bi opazili iztekanje tudi letos spomladi. “Prebivalci so opazovali izpuste večkrat tedensko skozi celotno obdobje do tega tedna, umazano vodo so tudi večkrat fotografirali in zaznali močne vonjave čistilnih sredstev,” so poudarili.
Društvo je policiji prijavilo sum storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, kar so za N1 potrdili na kranjski policijski upravi. “Policisti preverjajo razloge za sum uradno pregonljivih kaznivih ravnanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine,” so sporočili.
“Zagotavljamo, da naše dejavnosti ne prispevajo k slabšanju okoljskih razmer,” so na naša vprašanja odgovorili v jeseniškem komunalnem podjetju Jeko, ki upravlja čistilno napravo. “Cvetenje alg je naravni pojav, ki je lahko posledica več dejavnikov, vključno s temperaturnimi spremembami in povečanjem količine hranil v vodi,” so pojasnili in dodali, da “centralna čistilna naprava Jesenice obratuje v okviru zakonsko določenih parametrov in v skladu z veljavnimi predpisi, kar potrjujejo poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda, izvedenem s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Kranj”.
Kot poudarjajo v komunali Jeko, iz letnega poročila obratovalnega monitoringa za leto 2023 “ni razvidnih prekoračitev mejnih vrednosti in ravno tako ni bilo zabeleženih izrednih dogodkov. Nadaljevanje te prakse je bilo potrjeno tudi v tekočem letu, brez kakršnihkoli prekoračitev mejnih vrednosti”.
Gre res za “naravni pojav”?
V ponedeljek je občina Jesenice na svoji spletni strani objavila izsledke analize agencije za okolje (Arso), ki je preverila kakovost vode v Savi Dolinki. Ta je pokazala, da so se namnožile planktonske dinofitske alge – zaradi podaljšanega zadrževalnega časa vode, so pojasnili. Javna služba za varstvo vode Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj, ki je analizo naročila, je zatrdila, da gre za naravni pojav, ki ne predstavlja grožnje za zdravje ljudi in živali. Nazadnje so intenzivnejše cvetenje alg opazili maja 2016.
Zakaj VGP Drava Ptuj opravlja analize na reki Savi?
Omenjeno podjetje kot koncesionar na območju Slovenije izvaja in spremlja nenadna onesnaženja in po potrebi izvaja dela in storitve čiščenja gladine celinskih voda ter preprečuje onesnaževanja priobalnih zemljišč celinskih voda, ki so posledica naravnih in drugih nesreč, so nam sporočili z direkcije za vode.
Kaj o algah pravijo strokovnjaki?
Društvo je navedbe o naravnosti pojava razrasti dinofitskih alg preverilo pri strokovnjakih na katedri za ekologijo in varstvo okolja ljubljanske biotehniške fakultete, kjer so jih, tako društvo, “seznanili, da pojav razrasti omenjenih alg v rečni akumulaciji ni naraven in da je lahko posledica prisotnosti večjih količin hranil, ki se v okolje ne sprostijo po naravni poti”.
Na to bi lahko nakazovala tudi spodnja fotografija, ki so nam jo posredovali iz društva in je bila posneta včeraj. V iztoku iz čistilne naprave je videti pene. “Lahko gre za izlivanje suspenzije aktivnega blata, penjenje na fotografijah pa bi lahko bilo posledica ostanka fosfatov, ki zagotovo pospešujejo rast alg v akumulaciji,” po posvetu s strokovnjaki pravijo v društvu.
Dr. Igor Zelnik z omenjene katedre je za N1 povedal, da je iz podatkov iz Atlasa okolja razvidno, da je čistilna naprava Jesenice preobremenjena, saj dejanska količina komunalnih odplak skoraj za 45 odstotkov presega njeno zmogljivost. Načrtovana je bila za 33.000 populacijskih enot, njena dejanska obremenitev pa je 45.000 populacijskih enot. Na zemljevidu je lokacija čistilne naprave označena z zelenim krogom, mesto, kjer se začne črna obarvanost, pa s črnim kvadratom, kar je nižje po akumulaciji.
Na biotehniški fakulteti so se odločili, da stvar preverijo sami. “V naslednjih dneh bomo dobili vzorce vode z obeh območij, ki jih bomo pregledali pod mikroskopom. Samo tako bomo lahko z gotovostjo povedali, ali gre za alge ali je vzrok kaj drugega,” je za N1 povedal dr. Zelnik.
Kraj so si ogledali tudi člani mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green (AAG), ki se strinjajo, da je madež na Savi povzročilo cvetenje alg, a so hkrati opozorili na tri vzroke za to, ki jih je “občina Jesenice pozabila napisati”. Med njimi so v sporočilu za javnost navedli neurejeno kanalizacijo na Blejski Dobravi in Kočni, ki sta speljani neposredno v jez hidroelektrarne Moste, spiranje organskih gnojil s kmetijskih zemljišč v potok Javornik in premajhno zmogljivost čistilne naprave za jeseniški del kanalizacije.
Za varovanje zdravja ljudi in narave bi bilo po njihovem mnenju treba na tem območju urediti kanalizaciji iz desnega brega ter posodobiti čistilno napravo, s čimer bi bistveno zmanjšali vnos hranil v ta z ribami bogat vodni habitat.
Kako so ukrepali inšpektorji?
Blejsko društvo je tako o črnem madežu kot o iztekanju smrdeče odpadne vode iz čistilne naprave obvestilo regijski center za obveščanje, policijo ter okoljsko inšpekcijo. Ravnanje slednje jih je, tako pravijo v društvu, “pretreslo”, saj da je “inšpektorica poklicala upravljalca čistilne naprave, da preveri, ali naprava deluje brezhibno in se po telefonskem pogovoru odločila, da inšpekcijski postopek ni potreben”. V društvu menijo, da je inšpektorica s tem ogrozila zavarovanje dokazov, zato bodo na vodstvo inšpektorata podali predlog za strokovni nadzor nad njenim delom.
Na inšpektoratu so za N1 pojasnili potek obravnave tovrstnih dogodkov. Kot so poudarili, “v kolikor gre za okoljsko nesrečo oziroma izredni dogodek, center za obveščanje z informacijo seznani inšpektorat za okolje in prostor, ni pa okoljski inšpektor del interventne skupine, ki jo center aktivira za izvedbo interventnih ukrepov na kraju dogodka”.
V primeru Save Dolinke tako okoljski inšpektorat ni bil neposredno obveščen o dogodku, a ker je inšpektorica za okolje v ponedeljek zjutraj prejela klic, v katerem jo je klicatelj obveščal, da je Sava Dolinka onesnažena zaradi delovanja čistilne naprave Jesenice, je po telefonu takoj poklicala upravljalca čistilne naprave Jesenice, da je preverila, ali je prišlo na čistilni napravi do izrednega dogodka, so pojasnili na inšpekciji.
Okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje komunalne čistilne naprave Jesenice glede emisij v vode določa, da mora upravljalec izpad obratovanja čistilne naprave prijaviti inšpekciji, pristojni za okolje, zato je inšpektorica pri upravljalcu preverila, ali je ravnal v skladu z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja. Ta ji je zagotovil, da čistilna naprava obratuje nemoteno, enako so okoljski inšpektorici zagotovili tudi v podjetju Sij Acroni.
“Ker je bilo ugotovljeno, da ne gre za izredni dogodek, ki bi ga povzročile naprave inšpekcijskih zavezancev, okoljska inšpekcija nima podlage za uvedbo inšpekcijskega postopka. To ne pomeni, da inšpekcija za okolje ne nadzira čistilne naprave Jesenice ali da ne bo tudi v tem primeru uvedla inšpekcijskega postopka oziroma ukrepala,” so poudarili.
Dodali so, da okoljska inšpekcija v zvezi z jeseniško čistilno napravo že vodi en inšpekcijski postopek, ki še ni končan. Na podlagi pregleda obratovalnega monitoringa emisij snovi v vode za leto 2022 je inšpekcija izdala odločbo, s katero je podjetju Jeko odredila, da mora pri obratovalnih monitoringih za leto 2023 zagotoviti, da mejne vrednosti fosforja ne bodo presegle predpisane mejne vrednosti dveh miligramov na liter.
“Inšpektor lahko ukrepa na podlagi ugotovitev v inšpekcijskem postopku, ki je upravni postopek, pri katerem je inšpektor za okolje zavezan spoštovanju procesnih pravil, vključno z roki, v katerih pridobiva dokaze in izjave. Če v inšpekcijskem postopku ugotovi, da je bil izredni dogodek povzročen zaradi kršenja zakona ali drugega okoljskega predpisa in kdo je za nenadno onesnaženje ali okoljsko nesrečo odgovoren (inšpektor namreč lahko ukrepa samo zoper znanega povzročitelja onesnaževanja), odredi izvedbo ukrepa, s katerim se prepreči nadaljnja možnost onesnaževanja oziroma odpravi vir čezmernega obremenjevanja,” so možnosti svojega ukrepanja še pojasnili inšpektorji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje