Menu Item
"Ogromno je bilo narejenega v zadnjem letu, a veliko dela nas še čaka," je pred obletnico avgustovske uničevalne ujme dejala županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. Opozorila je tudi na nevarnost novih poplav in psihološke stiske prebivalcev.
V lanskih ujmah, med katerimi je bila ujma 4. avgusta najhujša, so na območju Črne zabeležili 893 škodnih dogodkov, ocena škode na javni infrastrukturi, ki so jo vnesli v sistem Ajda, pa je znašala okoli 200 milijonov evrov, je na današnji novinarski konferenci spomnila županja Črne na Koroškem Romana Lesjak.
Največ škode je nastalo zaradi poškodovanih cest in lokalne infrastrukture ter plazov. Občina je za sanacijo doslej iz državnega proračuna prejela le 5,8 milijona evrov predplačila oktobra lani, kolikor je predstavljal dvakratnik primerne porabe te občine. Želeli bi si več sredstev, je dejala županja, ki ob nadaljevanju del letos od države pričakuje dodatna sredstva, a je znano, da to ne bodo več predujmi, ampak plačila za nazaj.
Županja meni, da bi moral biti ob sanaciji posledic tako obsežnih naravnih nesreč način financiranja bistveno drugačen. “Potrebujemo finance, ki bodo izvajalcu zagotovljene takoj. Ne pa da bomo morali mi zalagati denar. Preprosto ga nimamo,” je opozorila. Letos so si sicer v občini zastavili za približno 30 milijonov evrov sanacijskih del.
“Dela na terenu je treba izvajati hitreje”
A županja je hkrati opozorila, da imajo težave pri pridobivanju izvajalcev del, saj se na javni razpis prijavita mogoče eden ali dva, vsi pa opozarjajo na dodatne stroške, ki jih imajo s prevozi mehanizacije v odročno Črno. Po besedah županje so prisiljeni vzeti izvajalce ne glede na cene, ob tem pa so hkrati soočeni s počasno izvedbo del in občasno tudi vprašljivo strokovnostjo.
V času intervencijskih del po ujmi so dela potekala bistveno hitreje, kot potekajo zadnje mesece, je opozorila. “Vseskozi opozarjamo, da je treba dela na terenu izvajati hitreje. Ljudje, ki čakajo, so postali nepotrpežljivi, ker pri njih dela niso končana,” je dejala županja.
Na N1 smo ob obletnici poplav obiskali najbolj prizadeta območja. Pogovor s 80-letnim Henrikom Fužirjem iz oranžno-bele hiše, ki jo je avgusta lani odnesla pobesnela Meža, si lahko preberete v prispevku Leto pozneje je edina želja nov dom: “Da bi lahko užival, kolikor še imam let”. Ob prvi obletnici najhujših poplav v zgodovini Slovenije smo se pogovarjali tudi z Andrejem Šterom, ki vodi klicni center za obnovo po poplavah. Pogovor je objavljen v članku z naslovom: Andrej Šter: To je prekleto oster podpis. Vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je v članku Leto dni od poplav: “Morda smo imeli preveliko upanje, da bo šlo hitreje” odgovarjal, zakaj se obnova tako vleče.
Pred nekaj dnevi udarile nove poplave
Povrhu vsega pa so Črno minulo nedeljo udarile nove poplave, ki so bile sicer drugačne od tistih 4. avgusta lani, a so se vnovič pojavile tudi pri nekaterih, ki so bili poplavljeni že lani.
Če so lani predvsem poplavljali narasli vodotoki, pa so minulo nedeljo bile težave predvsem zaradi hudournikov, ki so z nanošenim materialom zasuli več hiš in dva avtomobila, in zaradi preobremenjenosti kanalizacijskih cevi, ki niso uspele požirati ogromnih količin meteornih voda. Poplavilo je več stanovanjskih in drugih objektov, med drugim tudi etnološko zbirko in turistično pisarno.
Prizadetim v nedeljskih poplavah bo občina pomagala s sredstvi iz občinskega proračuna, prav tako jim bodo namenili sredstva iz dobrodelne dražbe, ki jo septembra načrtujejo za fotografije iz lanske ujme, ki bodo pred tem razstavljene v Kulturnem domu v Črni. Razstavo bodo odprli na obletnico ujme, to nedeljo ob 11. uri.
Od ministrstev pričakuje več podpore
Medtem se je pri vodotokih v nalivu minulo nedeljo izkazalo, da so bili “kolikor toliko očiščeni”, je ocenila županja. A si ne glede na to želi tudi v vodotokih videti več strojev. Od direkcije za vode tako pričakuje, da s koncesionarji za urejanje vodotokov čim prej podpiše pogodbe, da bodo ti lahko začeli načrtovana sanacijska dela.
Od pristojnih ministrstev za naravne vire in prostor ter za infrastrukturo županja pričakuje umik zavirajočih birokratskih postopkov, več kadrovske podpore in pomoči s projektanti, nadzorniki in svetovalci je pričakovala tudi od državne tehnične pisarne. Glede na stanje vodotokov in cest na Koroškem pa je ocenila, da bi si regija, ki si prizadeva za razvoj turizma, zaslužila poseben status.
Z direkcije za vode so po nedeljskih poplavah na območju Črne danes sporočili, da so se izredni ukrepi, ki so bili izvedeni po poplavah lani avgusta, izkazali za učinkovite, saj v nedeljskem nalivu večjih poškodb na Javorskem potoku in Meži, kjer se je izvajal večji del izrednih ukrepov, ni bilo zaznati. Do poplavljanja je po navedbah direkcije prišlo na območju zacevljenega dela vodotoka na Pristavi, nastala pa je tudi škoda na Jazbinskem potoku s pritoki, kjer so nastale erozijske poškodbe.
Koncesionar, podjetje VGP Drava Ptuj, je bil v nedeljo aktiviran in je po navedbah direkcije ves čas budno spremljal stanje na terenu. V ponedeljek je že izvajal intervencije za odpravo poškodb na desnem pritoku potoka v Pristavi, danes pa poteka čiščenje naplavin na potoku v Pristavi. Ostala nujna dela se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh, so napovedali na direkciji.
Da bi se vendarle v Črni ne ukvarjali samo s popoplavno obnovo, pripravljajo 68. Koroški turistični teden, ki med 9. in 18. avgustom vabi na številne športne, zabavne in kulturne prireditve ter tradicionalni sejem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje