“Čudežne tablete” za odvajanje od kajenja: zakaj jih slovenski kadilci ne dobijo

Slovenija 18. Nov 202405:00 0 komentarjev
KAJENJE CIGARETE
FOTO: Profimedia

V Združenem kraljestvu lahko po novem kadilci na recept dobijo tablete za pomoč pri opuščanju kajenja. Te delujejo na možgane in zmanjšujejo željo po kajenju. Tovrstna zdravila so bila v preteklosti že na voljo tudi v Sloveniji, trenutno pa jih ni. Bi jih lahko znova dobili?

Britanci, ki želijo opustiti kajenje, a imajo pri tem težave, si bodo lahko pomagali z zdravilom. Nacionalna služba za zdravje (NHS), ki v Združenem kraljestvu zagotavlja brezplačne zdravstvene storitve, bo prebivalcem omogočila dostop do tablet za pomoč pri opuščanju kajenja.

Gre za zdravilo Vareniklin (Varenicline), ki se jemlje nekaj mesecev, pri odvajanju pa naj bi bilo enako učinkovito kot elektronske cigarete (vejpi) in učinkovitejše od nikotinskih žvečilnih gumijev ali obližev, pravi NHS. Vareniklin je zdravilo na recept, ki ga bo moral pacientu predpisati zdravnik. Zdravilo, ki deluje na možgane tako, da ublaži potrebo po kajenju, je bilo pred nekaj leti že na voljo pod blagovno znamko Champix, a so ga zaradi prisotnih nečistoč umaknili iz prodaje. Nova različica je bila odobrena kot varna. Bi ga lahko dobili tudi v Sloveniji?

“Zdravilo Varenicline poznamo in je bilo dostopno do leta 2021 tudi pri nas pod tovarniškim imenom Champix,” pravi strokovnjak za to področje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) dr. Tomaž Čakš. “Vsekakor gre za zelo pomembno pomoč pri opuščanju kajenja in se je tudi pri nas uspešno uporabljalo,” poudarja. Zdravilo je bilo v Sloveniji do leta 2021 na voljo na tako imenovani beli recept, kar pomeni, da ga ne krije zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ampak je samoplačniško. “Odkar ga začasno ni, menimo, da se je možnost opuščanja kajenja precej zmanjšala,” pravi Čakš in dodaja, da bi si vsekakor želeli, “da bi bil Varenicline del rednega programa za opuščanje kajenja ter da bi bilo dobro, da bi bila vsaj za tiste, ki so vključeni v programe opuščanja kajenja v okviru centrov za krepitev zdravja, njegova uporaba financirana od ZZZS”.

Zdravilo je sicer dostopno tudi na spletu.

“Zdravilo vareniklin je bilo v preteklosti na voljo na recept tudi v Sloveniji. V zadnjih letih je bilo umaknjeno s tržišča, najverjetneje zato, ker ni prinašalo finančnih koristi za proizvajalca in distributerja. Podobno je bilo z zdravilom Zyban, ki je ravno tako namenjeno za pomoč pri opuščanju kajenja,” pojasnjuje dr. Mihaela Zidarn, specialistka interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik.

zdravilo odvajanje kajenje
Foto: Profimedia

Kam se lahko po pomoč obrnejo slovenski kadilci?

Kot pravijo na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAMZP), je pred začetkom trženja posameznega zdravila zanj treba pridobiti dovoljenje za promet v posamezni državi članici EU. Tega lahko izda nacionalni pristojni organ za zdravila – v Sloveniji je to JAZMP –, če zdravilo pridobi dovoljenje za promet po nacionalnem ali postopku z medsebojnim priznavanjem, ali pa Evropska komisija, če zdravilo pridobi dovoljenje za promet po centraliziranem postopku pri Evropski agenciji za zdravila (EMA).

Predlog za izdajo dovoljenja za promet pa predloži proizvajalec zdravila ali njegov zastopnik. Kot pojasnjujejo na JAZMP, gre za strogo določen postopek. “Predlog mora vsebovati obsežno dokumentacijo o farmacevtsko-kemičnem in biološkem, farmakološko-toksikološkem in kliničnem preskušanju zdravila, ki jo pristojni organ za zdravila oceni. Če pristojni organ ugotovi ustrezno kakovost, varnost in učinkovitost zdravila ter pozitivno razmerje med koristjo in tveganjem pri njegovi uporabi, izda dovoljenje za promet. Del dovoljenja za promet so tudi preverjene slovenske informacije o zdravilu – povzetek glavnih značilnosti, navodilo za uporabo in označevanje zdravila,” pojasnjujejo na pristojni agenciji.

Če bi proizvajalec zdravila za pomoč pri odvajanju od kajenja pokazal interes za prodajo pri nas in dobil potrebno dovoljenje, bi nato ZZZS odločal, ali bi stroške za to zdravilo kril obvezni zdravstveni prispevek. To bi pomenilo, da bi ga v lekarnah z receptom lahko dobili brezplačno. O tem odloča skupina strokovnjakov – zdravnikov specialistov za določeno področje, ekonomistov in drugih –, ki jo imenuje zdravstvena zavarovalnica.

Kot rečeno, zdravila pri nas za zdaj ni, imajo pa kadilci na voljo druge možnosti. Z obveznim zdravstvenim prispevkom se financira individualno in skupinsko svetovanje za opuščanje kajenja v zdravstveno-vzgojnih centrih v zdravstvenih domovih. Kadilci lahko v lekarnah dobijo tudi izdelke za nikotinsko nadomestno zdravljenje, kot so žvečilke, obliži in inhalatorji. Teh ne krije ZZZS in jih morajo plačati sami.

Dr. Zidarn pravi, da je uporaba teh registriranih nikotinskih nadomestnih izdelkov, ki so na voljo v lekarnah, priporočljiva. “Nasvete glede uporabe lahko dobijo kadilci v lekarni, pri izbranem zdravniku, na svetovalnem telefonu in v Centrih za krepitev zdravja, kjer nudijo tudi brezplačno pomoč in podporo pri opuščanju kajenja,” dodaja.

Več informacij o opuščanju kajenja je na voljo na spletnih straneh NIJZ.

Vejpi za odvajanje od klasičnega kajenja?

V Veliki Britaniji lahko kadilci navadnih cigaret brezplačno dobijo tudi paket za elektronsko kajenje (vejp) za nekaj tednov. Bi bilo smiselno tako pomagati tudi slovenskim kadilcem tobaka? Ne, pravijo slovenski zdravniki.

“Nadomeščanje kajenja z vejpom ali drugimi oblikami ogrevanih tobačnih izdelkov ni smiselno. S tem se samo ena oblika zasvojenosti spremeni v drugo,” pravi dr. Mihaela Zidarn in opozarja, da dolgoročni škodljivi učinki uporabe novih tobačnih izdelkov še niso znani, ker uporaba še ni dolgotrajna. “Glede na to, da vsebujejo strupene in karcinogene snovi, je pričakovati podobne negativne učinke na zdravje, kot to opažamo pri kajenju,” pravi zdravnica in profesorica Zidarn.

Z njo se strinja tudi dr. Čakš, ki pravi, da gre pri zamenjavi navadnih cigaret z elektronskimi samo za vzdrževanje nikotinske zasvojenosti, nikakor pa to ne more biti pomoč pri opuščanju. “To je jasno razvidno tudi iz vrste raziskav in tudi iz zadnjih priporočil v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO),” pravi.

V Sloveniji kadi skoraj četrtina odraslih

Kajenje klasičnih tobačnih izdelkov v Sloveniji med mladimi upada, med odraslimi pa ne. “Zadnji dostopni podatki iz leta 2023 kažejo, da kadi nekaj manj kot četrtina prebivalcev, starih od 15 do 64 let,” podatke navaja zdravnica Helena Koprivnikar z NIJZ. “V zadnjih letih smo v Sloveniji uvedli številne pomembne ukrepe nadzora nad tobakom, žal pa cene teh izdelkov v Sloveniji še vedno ostajajo med nižjimi v Evropski uniji, kar zmanjšuje učinkovitost ukrepanja na tem področju,” opozarja.

Medtem pa vse več ljudi uporablja “neklasične” tobačne in nikotinske izdelke, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki, nikotinske vrečke in brezdimne tobačne izdelke, kot so snus in fuge, pravijo na NIJZ.

Ti izdelki so popularnejši med mladimi, kar prinaša dodatna tveganja. “Hitrejši nastop zasvojenosti, močnejša zasvojenost, vpletanje v intenziven razvoj možganov otrok in mladostnikov z negativnimi posledicami, pri elektronskih cigaretah in brezdimnih tobačnih izdelkih tudi znatno višje tveganje za kajenje klasičnih cigaret,” našteva zdravnica Koprivnikar, ki prav tako opozarja, da posledice dolgoročne uporabe še niso v celoti raziskane. “Na to bomo čakali še desetletja,” pojasnjuje in dodaja, da lahko elektronske cigarete že pri kratkoročni uporabi privedejo do pomembnih posledic za zdravje. Med njimi so kašelj, poslabšanje astme, različne oblike pljučnic in druge bolezni dihal in celo epileptični napadi.

Dr. Zidarn, ki v bolnišnici na Golniku zdravi tudi bolnike s hudimi boleznimi, ki so posledica kajenja, pa pravi, da že dolgo vemo, da je kajenje povezano z več kot 50 boleznimi. Največ smrti, ki so povezane s kajenjem, povzročijo srčno-žilne bolezni, pljučni rak in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). “Več kot polovica kadilcev sčasoma razvije katero od bolezni, ki je povezana s kajenjem. Kakovost življenja pri KOPB v napredovali fazi bolezni je izrazito slaba, predvsem zaradi težkega dihanja in slabe telesne zmogljivosti,” opozarja in dodaja, da imajo kadilci v povprečju za 16 let krajšo pričakovano življenjsko dobo.

POSEBNI VIDEO: Vse naše “zlepljene” prihodnosti

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!