Sprehajalce na slovenski obali te dni presenečajo prizori na videz umazanega morja. Na površini so opazne večje ali manjše rumene lise. Mnogi mislijo, da gre za cvetenje morja, a to ne drži. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so pojasnili, za kakšen pojav gre.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so v današnjem zapisu, ki so ga objavili na svoji spletni strani, opozorili na zapise nekaterih medijev, da morje cveti. “To sicer ni zelo daleč od resnice, saj je pojav rumenih zaplat res posledica cvetenja, vendar ne cvetenja morja, temveč kopenskih rastlin, večinoma iglavcev (bora, smreke, cipresovk, op. a),” so zapisali.

Analiza razkrila velike količine pelodnih zrn iglavcev

Kot pojasnjujejo, so iglavci vetrocvetke, njihovo pelodno zrno pa je opremljeno z zračnima mešičkoma, ki jim omogoča ‘potovanje’ z vetrom.

“Ob obilnem cvetenju iglavcev pelodna zrna v večjih količinah zanese tudi v morje, kjer jih vetrovi in tokovi narinejo ‘na kup’, to pa lahko opazimo kot (bolj ali manj) rumene lise na morju. Poročila Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ravno za maj napovedujejo obilne količine cvetnega prahu iglavcev,” so dodali.

Nacionalni inštitut za biologijo/Petra Slavinec

Nacionalni inštitut za biologijo/Petra Slavinec

Na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo so tako opravili pregled vzorca morske vode s površine z rumeno goščo. “Pogled pod mikroskop je razkril velike količine pelodnih zrn iglavcev, poleg tega pa še nekaj planktonskih organizmov, vendar v povsem običajnih količinah. Torej cvetenja morja v vzorcu morske vode nismo potrdili,” so predstavili izsledke analize.

Vendar slovensko morje ni edino, ki je obarvano v rumene lise. O obarvanju vode zaradi cvetnega prahu poročajo tudi iz hrvaškega primorja, pa tudi z Bohinjskega in Blejskega jezera.

Kaj je cvetenje morja?

To je masovna namnožitev planktonskih alg (rastlinskega planktona, op. a.) do nekaj milijonov celic na liter morske vode, ki je posledica ugodnih pogojev, kot so dovolj velike koncentracije hranilnih snovi v vodi in dovolj sončne svetlobe. Tako cvetenje lahko vodo tudi obarva rdeče, zeleno, rjavo, … glede na prevladujoče barvilo, ki ga vsebujejo celice. Cvetenje je naraven pojav, ki je načeloma dobrodošel. S fitoplanktonom se namreč hranijo drugi organizmi in je osnova morskih prehranskih spletov. Pri prekomernem cvetenju je problematično predvsem to, da lahko pripelje do pomanjkanja kisika ob razgradnji, nekatere vrste fitoplanktona pa so strupene ali kako drugače škodljive, kar lahko škoduje predvsem gojenim organizmom (školjkam, ribam, op. a.).

Vir: Nacionalni inštitut za biologijo

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.