Danes obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu. Po svetu je lani živelo 37,7 milijona ljudi, okuženih z virusom HIV. V boju s to boleznijo je svet resda že dosegel pomembne zmage, a je pandemija covida-19 prekinila oziroma okrnila aktivnosti za odkrivanje, preprečevanje in zdravljenje okužbe s HIV.
Svetovni dan boja proti aidsu, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Ustavimo neenakosti. Ustavimo aids. in izpostavlja, da kljub ogromnemu napredku zadnjih desetletij svet še ni dosegel skupnih ciljev, ki si jih je zadal.
Kot so ob današnjem dnevu spomnili v društvu Legebitra, letos minevajo štiri desetletja, odkar so bili opisani prvi primeri bolezni, ki je kmalu postala znana kot aids. “Najbolj črnih je bilo prvih 15 let pandemije, nato pa so prišla učinkovita zdravila in število smrti v razvitem svetu, kjer so bila ta zdravila na voljo, je začelo naglo upadati. Število novih okužb se je po svetu od leta 1997 zmanjšalo za več kot 50 odstotkov,” so navedli v Legebitri.
Vsi nimajo dostopa do zdravil
Po svetu je lani živelo 37,7 milijona ljudi, okuženih z virusom HIV. Za posledicami aidsa je lani umrlo 680.000 ljudi. Dostop do zdravil, ki rešujejo življenja, ima okoli 27 milijonov ljudi. Na novo se je z virusom HIV lani okužilo 1,6 milijona ljudi, kažejo zadnji podatki programa Združenih narodov za boj proti HIV in aidsu (UNAIDS). Okoli šest milijonov ljudi ni poznalo svojega statusa.
Stanje je nekoliko poslabšala pandemija covida-19, saj so se v številnih državah prekinile aktivnosti za odkrivanje, preprečevanja in zdravljenje okužbe s HIV. UNAIDS ob tem opozarja, da imajo ljudje, ki živijo s HIV, tudi večje tveganje za težji potek covida-19 in smrt, številni pa nimajo dostopa do cepiva proti covdiu-19.
HIV je ob zgodnjem odkritju okužbe in rednem zdravljenju popolnoma obvladljiva okužba. Od prvih zdravil, ki so imela precejšnje stranske učinke in je bilo na dan treba jemati več različnih tablet, so najnovejše terapije običajno združene v eni tableti z le malo neželenimi učinki in malo součinkovanji z drugimi zdravili. Od nedavnega je v Veliki Britaniji na voljo tudi možnost zdravljenja z injekcijami, ki jo oseba s HIV prejme enkrat na dva meseca.
V Sloveniji največ okužb leta 2016
Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji konec leta 2020 živelo nekaj manj kot 1.000 oseb s HIV. Med njimi jih približno ena desetina ni vedela za svojo okužbo, skoraj vse pa tudi zdravijo.
Kot so navedli pri Legebitri, so okužene osebe deležne najsodobnejše zdravstvene oskrbe. Da pa bi lahko pričeli z zdravljenjem, morajo okužene osebe sploh poznati svoj status, zato je testiranje na okužbo z virusom HIV eden najpomembnejših ukrepov za zagotavljanje zdravja in preprečevanje novih okužb. V prihodnjem letu je pričakovati, da bodo tudi pri nas na voljo sodobna zdravila, ki omogočajo zaščito pred virusom HIV že pred samo izpostavitvijo.
Pri Legebitri so še navedli, da se od leta 2016, ko smo v Sloveniji zabeležili največ novih primerov okužb s HIV, to zmanjšuje. “Slovenija je zato primer, kako lahko zgledno sodelovanje države, medicinske stroke in civilne družbe prinese odlične rezultate v boju proti virusu HIV. Poskrbimo, da tako tudi ostane,” so pozvali.
Slovenska karitas aktivna v boju proti aidsu
Slovenska karitas se aktivno vključuje v prizadevanja za manj okužb z virusom HIV. Delovanje zdravstvenih centrov v Afriki podpira v sodelovanju s slovenskimi misijonarji, ki izvajajo preventivne dejavnosti in skrbijo za bolnike z aidsom, so navedli ob današnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu.
Zdravstveni delavci v omenjenih zdravstvenih centrih pomagajo okuženim s HIV in obolelim za aidsom s testiranjem, zdravili in hrano. Izvajajo pa tudi redno preventivno zdravstveno vzgojo za prebivalstvo, da bi preprečili nove okužbe. Okuženim in obolelim pomagajo preko akcije Z delom do dostojnega življenja in mesečnega daru slovenskih darovalcev. Preko te akcije so z aidsom oboleli starši v Ruandi in Burundiju dobili plačano delo, kar je za osebe s HIV sicer zelo težko.
Problematika aidsa je predvsem v revnejših državah, zlasti v podsaharski Afriki, kjer živi približno 26 milijonov vseh okuženih na svetu, tesno povezana z revščino in jo še poglablja. Neenakost med spoloma in možnosti za dostojno delo žensk so se v času pandemije covida-19 v teh državah še povečale, s čimer se povečuje tudi tveganje za okužbo s HIV.
Med okuženimi je tudi skoraj dva milijona otrok, ki se pogosto okužijo ob rojstvu ali preko materinega mleka. Brez primerne terapije pogosto ne doživijo svojega drugega rojstnega dne. V državah z visoko stopnjo ogroženosti so zato nujne preventivne dejavnosti, denimo spodbujanje k zakonski zvestobi in podpora razvojnim projektom, ki revnim omogočajo dostojno delo in preživetje ter dostop do primernega zdravljenja za vse okužene s HIV, so zapisali.
Pandemija covida-19 ogroža napredek, ki ga je svet dosegel na področju zdravja v zadnjih 20 letih, vključno z dosežki v boju proti virusu HIV, saj je bilo zaradi zaprtja držav v določenih obdobjih testiranje na HIV in zdravljenje bolnikov težje.
Osebe s HIV imajo hujše posledice in več spremljajočih bolezni zaradi covida-19 kot tisti brez HIV. Sredi letošnjega leta večina ljudi s HIV ni imela dostopa do cepiv proti covidu-19. Študije iz Anglije in Južne Afrike so pokazale, da je bilo tveganje za smrt zaradi covida-19 med osebami s HIV dvakrat večje kot pri splošni populaciji. Medtem je v Afriki julija manj kot tri odstotke ljudi prejelo vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19.
Karitas sicer v več kot 100 državah po svetu podpira projekte za ozaveščanje in preventivo pred okužbo s HIV, zagotavlja zdravila, primerno oskrbo in podpira okužene s HIV in obolele za aidsom. Poleg tega je dejavna v zagovorništvu pri vladah, mednarodnih organizacijah in farmacevtskih družbah, da bi dosegli univerzalen dostop do cenovno ugodnih in primernih zdravil za vse tiste, ki jih potrebujejo, so še navedli v Slovenski karitas.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!