Menu ItemOb dnevu žensk je zbrane nagovorila – in jim tudi zapela – predsednica države Nataša Pirc Musar. Po dogodku so o položaju žensk v družbi spregovorili na okrogli mizi, ob slovesnosti pa so odprli tudi fotografsko razstavo slovenskih političark brez ličil.
Ob mednarodnem dnevu žensk sta predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič priredili posebno slovesnost v predsedniški palači. Pridružili so se jima tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ministrica za kulturo Asta Vrečko in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, varuh človekovih pravic Peter Svetina, predsednica računskega sodišča Jana Ahčin in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
“Danes ima revščina žal ženski obraz. Kljub zakonodaji, ki določa enako plačilo za enako delo, se razlike v plačah med spolom še vedno pojavljajo, tudi v Sloveniji. Ženske pogosto zaslužijo manj kot moški za enako delo,” je v svojem govoru uvodoma dejala predsednica.
Leto 2022 je bilo po besedah predsednice leto, ko so ženske v slovenski politiki dobile vidnejše mesto s prvo žensko predsednico državnega zbora, države in zunanjo ministrico. “Pa vendar smo ženske še vedno premalo zastopane na vodstvenih položajih, tudi v politiki, kjer se še vedno soočamo s stereotipi na podlagi spola, in to celo neprikrito, v javnem prostoru, vsem na očeh.” Velik problem še vedno ostaja fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje nad ženskami.
V mednarodnem kontekstu je Pirc Musar izpostavila vse ženske žrtve v vojnah po svetu. “Stiske in travme žensk se ne končajo, ko utihne orožje,” je še dodala. Med drugim se, tako predsednica, ženske še vedno soočajo z diskriminacijo zaradi nosečnosti, materinstva ali stereotipov o njihovih sposobnostih.
“Kot predsednica si bom vedno prizadevala in neomajno podpirala pravice LGBTIQ+ skupnosti, bom vedno za reproduktivne pravice žensk, feminizem in za politiko enakosti spolov,” je dejala. Poudarila je še, da feminizem ni sovražno gibanje jeznih žensk, temveč boj za pravičnost, enakost in svobodo vseh ljudi ne glede na spol in druge identitete. Ob tem je izrazila tudi skrb ob trendu pomikanja družbe nazaj v stereotipne spolne vloge, še posebej med mladimi. “Feminizem je za vse,” je zaključila.
Enakopravni, ne enaki
V nadaljevanju je bilo na okrogli mizi z naslovom Spodbude in prepreke do družbe enakih možnosti govora o problematiki neenakosti. Leta 2022 je bila namreč plačna vrzel v Sloveniji 8,2 odstotka. V Luksemburgu, kjer je bila najmanjša, je bila 0,7-odstotna, v Estoniji, kjer je bila največja, pa 21,3-odstotna.
Niti globalno niti v Sloveniji še nismo na stopnji enakosti, je uvodoma dejala dr. Milica Antič Gaber, redna profesorica na oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zelo jo skrbi grožnja obrata v tradicionalizem, saj se prepričanje, da so moški bolj usposobljeni za politiko, povečuje tako med mladimi fanti kot med dekleti. Skrbi jo tudi omejevanje osnovnih pravic žensk, kot je denimo pravica do splava. Ob tem je spomnila, da je bila Jugoslavija prva država, ki je to pravico zapisala v svojo ustavo. Veseli jo visoka stopnja žensk v slovenski politiki, manj pa, je dejala, še 200 ur letno, kolikor več jih slovenske ženske v primerjavi z moškimi namenijo za gospodinjenje, in 500 ur več, namenjenih skrbi za otroke.
V Sloveniji beležimo od pet do sedem umorov žensk na leto, ki so posledica intimno-partnerskega in družinskega nasilja. Fizično ali spolno nasilje je doživelo 22 odstotkov Slovenk, starejših od 15 let. Migrantke, lezbijke, transženske, ženske z invalidnostjo se še vedno soočajo z velikim kršenjem svojih pravic. “Smo še daleč od enakosti spolov, ki jo nekateri še vedno ne ločijo od enakopravnosti, saj smo kljub enakopravnosti, torej enakosti pred zakonom, na številnih, čeprav ne vseh področjih, še vedno neenake. Nismo namreč deležne enakega spoštovanja, naše potrebe in interesi niso enako upoštevani pri vseh politikah in ne dosegamo enakih položajev,” je pojasnila Antič Gaber. Dodala je, da četudi ne moremo biti isti, to ne pomeni, da ne moremo doseči družbene enakosti.
Da enakopravnost, enakovrednost in enakost ne označujejo istega pojma, je poudaril tudi novinar in publicist dr. Janez Markeš. Enakopravnost je merljiva z nekaterimi parametri, medtem ko o enakovrednosti ne govorimo dovolj. “Problem je, da sposobne ženske ne pridejo na položaj nesposobnih moških,” je omenil, ne pa denimo kvote, s katerimi po njegovem mnenju ne bomo prišli nikamor. Enakost, tako Markeš, “preprosto ne obstaja”, saj je spolna razlika dejstvo, pomembno je, kako jo obravnavamo. Po njegovem mnenju enakopravnosti ne moremo gledati ne skozi prizmo podatkov ne čustev, temveč na predpostavki univerzalnih človekovih pravic.
Lucija Karneluti, prva mladinska delegatka Evropske unije pri Organizaciji združenih narodov, pa je spregovorila o velikem deležu konservativnega mišljenja med mladimi. Rezultati nedavne raziskave državljanske vzgoje, ki je pokazala na te trende, zahtevajo kolektivni odziv in izobraževanje mladih. “Slovenija ima vse možnosti, da postane družba napredka, se mi pa zdi, da se bomo morali na tem področju še nekaj časa izobraževati in učiti,” je povedala. Konservativni predstavniki, ki zagovarjajo spolne razlike, predstavljajo enostavno rešitev stisk mladih, ki jih še poglabljajo pametni telefoni in družbena omrežja, ki ne spodbujajo kritičnega razmišljanja.
“Pri nas je enakopravnost spolov dosežena, 50 odstotkov vodilnih delovnih mest zasedajo ženske, 50 pa moški, pa ne zato, ker bi želeli imeti lepo statistiko, ampak enostavno zato, ker ste ženske velikokrat tudi bolj spodobne od nas moških,” pa je dejal menedžer in direktor podjetja Mikro+Polo Marko Podgornik Verdev. “Sam danes feminizem razumem kot borbo celotne družbe za odpravo čisto vseh neenakosti,” je dejal in dodal, da so prazniki, kot je dan žensk, danes žal še vedno zelo potrebni. “Samo brezpogojno sprejemanje lahko za vedno konča z neenakostjo,” je dejal. Pri koriščenju očetovskega dopusta v svojem podjetju ne opaža razlik med moškimi in ženskami, saj da spodbujajo koriščenje očetovskega dopusta, otroke lahko očetje pripeljejo tudi v službo.
V okviru slovesnosti sta predsednici Pirc Musar in Klakočar Zupančič odprli tudi fotografsko razstavo z naslovom Spoznajmo znanje in sposobnost v politiki, ki prikazuje slovenske političarke brez ličil ter tako poudarja, da se moramo osredotočati na dosežke in ne zunanji videz, ki ga diktirajo vsiljeni lepotni ideali.
Za konec je Nataša Pirc Musar s sodelavko Vido zapela pesem Ledena skupine Siddharta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje