Jože Pučnik v svojem volilnem štabu / Srdjan Živulović/Bobo
Danes mineva 20 let od smrti Jožeta Pučnika. Nanj so se z žalno slovesnostjo spomnili na Trgu republike. Govorci, med njimi predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle in predsednik SDS Janez Janša, so se Pučnika spomnili kot politične osebnosti, ki je zaznamovala pot Slovenije v osamosvojitev in demokratizacijo.
Mineva 20 let od smrti politika in sociologa Jožeta Pučnika. Po besedah predsednika prve slovenske vlade Lojzeta Peterleta je bil Pučnik veliko ime, bil je žrtev totalitarnega sistema, a ni bil revanšist. Osamosvojitev, v kateri je sodeloval kot šef Demokratične opozicije Slovenije (Demos), pa je videl kot projekt, ki naj Slovence osvobodi, poveže in omogoči novo evropsko prihodnost.
Peterle ob tem kritično gleda na odnos vodilnih do Pučnika. Kot je pojasnil, namreč kljub njegovi pomembni vlogi pri osamosvojitvi države takratna politična večina ob njegovi smrti ni pristala, da bi ga pokopali z vojaškimi častmi. Pri tem je potegnil vzporednico z nedavnim pogrebom Janeza Zemljariča, ki je bil izveden z vojaškimi častmi, zaradi česar je kritičen do aktualne oblasti.
To je na žalni slovesnosti na Trgu republike izpostavil tudi predsednik stranke SDS Janez Janša in dodal, da so ob Pučnikovi smrti poslanci z “veliko muko” dosegli vsaj žalno sejo DZ, ni pa jim uspelo pri zahtevi, da se mu podelijo časti, ki gredo očetu slovenske države. Po Janševih besedah je takrat eden od poslancev vladajoče LDS dejal, da “imejte še ta cirkus, čez dvajset let nihče več ne bo vedel, kdo je bil doktor Jože Pučnik”. Danes, nasprotno, vsi vedo, kdo je Pučnik, nihče pa več ne ve, kaj je bila LDS, je menil Janša.
Pučnika so po Peterletovih besedah za vodjo Demosa postavili z razlogom. “Zame je tektonska osebnost slovenskega osamosvajanja in osebnost, ki je državo želela demokratizirati,” je dejal. Ob tem je opozoril, da nam je osamosvojitev res uspela, zastali pa smo pri demokratični preobrazbi. “Na to kaže tudi kraj, na katerem danes obeležujemo 20. obletnico Pučnikove smrti. Dokler namreč na Trgu republike stoji spomenik revolucije, to ne more delovati kot Trg republike,” je dejal Peterle.
Janša je dejal, da Pučnikovo ime nosi osrednje slovensko letališče in več ulic ter trgov slovenskih mest, a ne dovolj. Ob tem se je zahvalil županom, zaslužnim za poimenovanja, in k temu povabil še druge. Spomnil je, da je bilo ob Pučnikovi smrti rečeno, da bodo po njem poimenovali enega od osrednjih trgov, kar jim zaenkrat še ni uspelo, “pa zaradi tega to zaobljubo ponovimo. Jaz verjamem, da bo prišel čas, ki ni tako oddaljen, ko jo bomo lahko uresničili”.
Pučniku se je Janša še zahvalil, da imamo danes kljub vsem težavam samostojno, neodvisno, slovensko državo. Dodal je, da danes veliko stvari ostaja enakih, kot so bile ob Pučnikovi smrti. “Takšnih, zaradi katerih je doktor Jože Pučnik v času samostojne Slovenije, v času države, ki je bila v velikanski meri tudi plod njegove žrtve in njegovih naporov, odšel drugič v tujino,” je nagovoril zbrane. Ob njegovi obletnici smrti je danes v prostorih SAZU potekalo tudi predavanje literarnega zgodovinarja Janka Kosa, njegovega življenja in zapuščine pa se je približno 150 udeležencev spomnilo tudi na Trgu republike.
Pirc Musar: Pučnik je bil in ostaja simbol in zgled državnika
Jože Pučnik je bil in ostaja simbol in zgled državnika, ki se zaveda, da je za skupno prihodnost najbolj koristen pogovor s tistim, s katerim se v izhodišču najmanj strinjaš, ob 20. obletnici njegove smrti poudarja predsednica republike Nataša Pirc Musar.
“Dr. Jože Pučnik je bil kot vodja Demosa ena izmed najpomembnejših osebnosti sodobne slovenske politike in njene politične pomladi. Neprijetnim osebnim izkušnjam navkljub je ohranil preudarnost in domoljubje, s katerima je vodil narod in domovino do plebiscita in nadalje v ustanovitev samostojne države,” poudarja predsednica države. Kot so sporočili z njenega urada, je točno opoldne garda Slovenske vojske v imenu predsednice h grobu Pučnika na pokopališču v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici položila venec.
Borut Živulovič/BOBO
Pahor: Pučnik je najpomembnejša osebnost slovenske politične zgodovine
Jože Pučnik je najpomembnejša osebnost slovenske politične zgodovine, je ob obletnici smrti na Twitterju zapisal bivši predsednik republike Borut Pahor. Po njegovem mnenju pa kljub temu Slovenci posvečamo premajhno pozornost skrbi za njegovo mesto v našem zgodovinskem spominu. “Zato sem, kolikor je bilo to mogoče, na različnih političnih položajih prispeval k ohranitvi tega spomina,” je zapisal Pahor. Kot predsednik DZ je po Pučnikovi smrti v njegov spomin odredil žalno sejo parlamenta, čeprav po protokolarnih pravilih to ni bilo samoumevno.
Kot predsednik republike je ob okroglih obletnicah na njegov grob dal položiti venec v svojem imenu in imenu države. Po Pučniku je poimenoval tudi eno od dvoran v Predsedniški palači. Sodeloval je na simpozijih, ki so vrednotili njegovo delo in prispevek k demokratizaciji in samostojni državi. Ob poimenovanju ene od dvoran Evropskega parlamenta po njem je v Bruslju imel tudi nagovor. Leta 2016 pa je bil v Lenartu slavnostni govornik na slovesnosti ob poimenovanju mestnega parka po Jožetu Pučniku in odkritju spominskega obeležja v počastitev 25. obletnice samostojnosti države.
“V posebno čast si štejem, da sem lahko Gorazdu Pučniku in družini Jožeta Pučnika sredi lanskega decembra vročil najvišje državno odlikovanje, s katerim je Pučnika posthumno odlikoval Janez Drnovšek, družina pa ga vse od leta 2006 do nedavnega ni želela sprejeti,” je še dodal na Twitterju.
BOBO
Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Od leta 1989 do 1993 je bil predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) oz. Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), ki se je pozneje preimenovala v SDS. Pučnik je po vrnitvi iz Nemčije, kamor je emigriral zaradi šikaniranja takratnih oblasti, postal tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je zmagala na volitvah 1990. Takrat je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije, v predsedniški tekmi pa ga je premagal Milan Kučan. Pučnik je bil leta 1992 v prvi vladi Janeza Drnovška podpredsednik vlade, na volitvah 1992 pa je bil izvoljen za poslanca DZ, kjer je med drugim vodil parlamentarno preiskovalno komisijo za povojne množične poboje.
Vodenje SDSS je leta 1993 prepustil Janši, leta 1997 pa se je umaknil iz aktivne politike. Nazadnje je bil častni predsednik SDS. Kot je že pred desetletjem povedal njegov nekdanji sodelavec Milan Zver, Pučnik velja za največjega slovenskega politika sodobne Slovenije in enega od najpomembnejših Slovencev nasploh. Njegova vloga je po Zverovi oceni neprecenljiva zlasti v času osamosvajanja, ker je znal dobro oceniti položaj in ker je videl nekoliko dlje.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje