Danes eden največjih krščanskih praznikov, na Brezjah pričakujejo preko 10.000 ljudi

Na današnji praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je eden največjih krščanskih praznikov, se bodo v Marijinih svetiščih zbrali številni verniki in se spomnili Marijine smrti in vnebovzetja. Osrednjo mašo pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Praznik je dela prost dan.
Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike, saj njegove prve omembe segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Vendar je papež Pij XII. versko resnico o njenem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950. Katoliška in pravoslavna cerkev praznik obeležujeta na isti dan, navaja Katoliška cerkev v Sloveniji na svoji spletni strani.
Marijino vnebovzetje po njihovih besedah pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Hkrati je to praznik upanja. Marija, ki je bila človek, je namreč po mnenju kristjanov dosegla polnost življenja, ki ga vidijo v večnosti.
Na Brezjah, kjer bodo maše do večera, pričakujejo preko 10.000 ljudi
Na osrednji maši na Brezjah je vernike nagovoril ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je v pridigi izpostavil dostojanstvo človeškega telesa. Ob tem se je ponovno zavzel za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev, dotaknil pa se je tudi evtanazije.
"Pred Bogom ima vsako človeško telo svoje dostojanstvo. To je pokazal na Mariji. Zato imajo tudi mrtvi v svetovni vojni to dostojanstvo, četudi ga nihče ni opazil," je dejal Zore. Kot je dodal, ima človekovo telo neodtujljivo dostojanstvo, tudi ko je mrtvo.
"Zato nas pretrese, ko žal še vedno slišimo govoriti o kosteh, o premetavanju kosti, ko gre za prizadevanje za spoštljiv in dostojen pokop tistih, ki čakajo na pokop v kostnici v Škofji Loki in še mnogo več drugih, ki še vedno čakajo, da bodo smeli pustiti za seboj kraška brezna in rudniške jaške ter jim bomo dali grob v posvečeni zemlji," je dejal. Ob tem je poudaril, da dostojen pokop pomeni, da "jim vrnemo in priznamo tisto dostojanstvo, poštenje in ljubezen do domovine, ki so jim bili zanikani zaradi opravičevanja zločina, ki se je nad njimi zgodil".
Zore je v pridigi spregovoril tudi o evtanaziji: "Globoko se moramo zamisliti nad smerjo, v katero nas vodi del naše tako imenovane 'napredne in človekoljubne' družbe. Zakon, ki so ga leporečno zavili v pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, je bil sprejet v parlamentu in s tem se je parlament oziroma del tega zakonodajnega telesa odpovedal varovanju življenja in skrbi za najbolj ogrožene ljudi med nami, kakor določa naša ustava, in postal zagovornik smrti. Namesto da bi ljudi v potrebi in stiski objeli ter jim podarjali čas in bližino, jim bomo dali vrv, da končajo življenje. Vse to zaradi tega, ker se nam tako zelo smilijo, da bežimo od njih."
Kot je dejal Zore, so odločitve drugih njihova odgovornost, dolžnost kristjanov pa je, da povedo, kakšni so njihovi pogledi. "Noben zakon, nobeno izigravanje resničnosti z zavijanjem v lepe besede sočutja in skrbi, ne more in ne sme nikogar izmed nas prisiliti, da bi popustil tej gonji zoper življenje in se vdal smrtni miselnosti. Ne, mi bomo ostali zagovorniki in varuhi človekovega življenja od njegovega spočetja do njegove naravne smrti," je poudaril.
Zoretu je pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah prisluhnila množica vernikov, še več pa se jih na Brezjah, ki velja za slovensko Marijino narodno svetišče, zvrsti čez cel dan. Do večera sicer pričakujejo preko 10.000 ljudi.
Bogoslužja bodo potekala tudi v drugih Marijinih svetiščih, tako denimo na Ptujski Gori, v Olimju pri Podčetrtku, Logu pri Vipavi in na Zaplazu v okolici Novega mesta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje