"Kmetje smo bili žrtvovani za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov"

Zakaj so se kmetje odločili, da se danes na več lokacijah zberejo s traktorji? "Bili smo žrtvovani za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov," je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Za državni vrh so pripravili osem zahtev.

Sindikat kmetov Slovenije je zaradi različnih zahtev do kmetov in perečih težav v kmetijstvu organiziral opozorilni protest v več krajih. Med drugim so se s traktorji, opremljenimi s transparenti, pripeljali tudi pred stavbo državnega zbora v Ljubljani.

Še pred tem je Sindikat kmetov Slovenije skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami na težave v kmetijstvu opozoril na novinarski konferenci pred državnim zborom, kjer je protestnike pozdravila tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko.

Kmetom je zaradi potez vladajoče politike prekipelo, čeprav so z veliko angažiranostjo sodelovali pri pripravi nove kmetijske politike. Pravijo, da so jih zelo malo upoštevali. “Kljub zagotovilom politike o pomembnosti kmetijskega sektorja za stabilnost države smo bili žrtvovani za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov,” je poudaril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Izpostavil je, da za protestom kmetov ne stoji nobena politična stranka, namen protesta pa je zastopanje interesov kmetovalcev. Vladi Roberta Goloba, predsednici republike Nataši Pirc Musar in vsem pristojnim ministrom bodo posredovali osem zahtev, ob tem pa pričakujejo, da jih bodo vodilni politični akterji v državi v roku desetih dni povabili na pogovore. V nasprotnem primeru bodo pritiske s protesti stopnjevali.

Kakšne so zahteve slovenskih kmetov?

Kmetje od države zahtevajo, da nove okoljske zahteve ne bodo presegale realnih zmožnosti kmetovanja. Moti jih tudi obseg območja, imenovanega Natura 2000, zato od države zahtevajo njegovo revidiranje, preučitev in zmanjšanje tega območja. Podnebni in okoljski ukrepi ter njihovo izvajanje morajo biti pripravljeni tako, da bodo dostopni kmetom. Pogoji administrativnih ukrepov morajo biti jasni in enostavni. Prehranska varnost Slovenije je prioriteta in ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam, ob tem pa kmetje nasprotujejo tudi novim obdavčitvam.

“Zahtevamo uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo. Zahtevamo tudi, da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu,” je poudaril prvi mož Sindikata kmetov Slovenije.

Situacija v slovenskem kmetijstvu je dosegla kritično točko, je prepričan predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. “Slovenski kmetje si nismo mislili, da bomo morali s temi zahtevami iti pred slovensko javnost in to 450 let po znamenitem slovensko-hrvaškem kmečkem uporu in 30. obletnici vseslovenskega kmečkega štrajka, ko smo zaprli slovenske meje,” je poudaril.

Zahteve, ki jih bodo posredovali slovenskemu političnemu vrhu, so ključne za slovenski nacionalni interes, slovenski narod in državo, pravijo. Žveglič je zato pozval vse prebivalce Slovenije in potrošnike, naj z nakupi slovenskih in lokalnih proizvodov podprejo kmete in kmetijstvo v državi. “S tem bodo naredili največ za to, da bo slovensko kmetijstvo stalo in obstalo.”

Slovenske družinske kmetije niso vzrok, ampak rešitev okoljske in podnebne problematike

Miren protest kmetov podpirajo tudi v Zadružni zvezi Slovenije, kamor je vključenih 60 kmetijsko-gozdarskih zadrug in več kot 13.500 družinskih kmetij, ki s hrano in pridelki v teh zadrugah na podeželju zagotavljajo več kot 2.600 delovnih mest po vsej Sloveniji.

“Vse kmetije v Sloveniji, ne samo zadružne, so tiste, zaradi katerih je slovensko podeželje poseljeno, obdelano, slikovito in socialno varno. Naša država je zaradi njih prehransko varnejša,” je poudarila predsednica zadružne zveze Alenka Marjetič Žnider. Izpostavila je primer kmetijske zadruge Ig in njenih 80 članov, ki kmetujejo na področju Ljubljanskega barja, zdaj pa bodo zaradi novega režima na območju Nature 2000 opustiti kmetijsko dejavnost na več kot 200 hektarjih njiv in travnikov. “Govorimo o skoraj 200 kmetijah samo v Občini Ig, na celotnem Barju jih je še nekaj sto. Uradniki so tri leta pripravljali nov režim, ne da bi vanj vključili kmete in lokalne skupnosti. Kmetijstva, tudi ekološkega, ni mogoče prilagoditi tem zahtevam,” je dejala.

Marjetič Žnider je opozorila na še dva pogosto spregledana vidika: ekonomskega in socialnega. Po njenem mnenju se nihče od uradnikov, ki je pripravljal nov obvezen režim za kmete na tem območju, ni zavedal, kako bo ta vplival na ekonomsko in socialno stanje teh kmetijskih družin. “Slovenske družinske kmetije niso vzrok, ampak rešitev okoljske in podnebne problematike,” je dodala.

V kmetijstvu primanjkuje predvsem mladih, Slovenija močno zaostaja za evropskim povprečjem

Da v slovenskem kmetijstvu primanjkuje predvsem mladih, ki se vse redkeje odločajo za ta poklic, je opozorila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, z njo pa se je strinjala tudi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Mladi, ki so se odločili, da bodo svoje življenje posvetili kmetovanju, že dlje časa opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo, a ti problemi se za zdaj še niso razrešili.

Mager je opozorila, da država onemogoča razvoj slovenskih kmetij, otežuje pa se tudi njihovo osnovno poslanstvo, in sicer kmetovanje. Trenutno se v Sloveniji s kmetovanjem ukvarja le 4,6 odstotka mladih, Slovenija pa zaradi tega močno zaostaja za evropskim povprečjem. “Če mladih ne bo v kmetijstvu, ne bo prihodnosti. Ne samo za kmetijstvo, ampak za nas vse,” je še dodala.

Prehransko varnost in samooskrbo s hrano bi morali po mnenju predsednika komisije državnega sveta za kmetijstvo Branka Tomažiča vpisati v slovensko ustavo. “Podprite nas, jejte lokalno in doma pridelano hrano. To je prihodnost naroda in tradicije na podeželju. Ne nasedajte okoljevarstvenim organizacijam, ki iščejo svoj interes in denar,” je poudaril.

Ministrica Šinko: Poznamo zahteve kmetov, a vse niso rešljive čez noč

Na izražene zahteve slovenskih kmetov se je odzvala tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, ki je dejala, da so na ministrstvu z zahtevami kmetov seznanjeni in so na njihovi strani. Dodala pa je, da vse njihove zahteve niso rešljive čez noč.

Poudarila je, da je varstvo kmetijskih zemljišč ključnega pomena, saj gre tukaj za osnovno sredstvo, na podlagi katerega kmetje lahko pridelujejo hrano in tako povečajo slovensko samooskrbo. “Pri določenih okoljskih ukrepih je treba iti kmetom nasproti, prav tako je treba urediti tudi področje upravljanja z zvermi,” je izpostavila ministrica.

Da bi se težave v slovenskem kmetijstvu lahko razrešile, bodo morala k njim pristopiti tudi druga ministrstva, ki so vključena v področje kmetovanja, je še dodala ministrica Šinko.

Povod za protest predvsem okoljske zahteve

Povod za protest so predvsem okoljske zahteve do kmetov. “Tisoč let smo kmetovali na teh zemljiščih in varovali naravo, sedaj pa imamo samo omejitve. Okoljevarstvene organizacije postavljajo režim na naših zemljiščih, ni pa rešitev. Kmetje smo zgroženi ob teh zahtevah,” je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Medved.

Opozoril je, da kmetom pretijo novi davki, pereča so cenovna neskladja, težave so tudi z zvermi, saj njihova populacija narašča.

Sklep o organizaciji protesta je sindikat sprejel na občnem zboru prejšnji teden v petek.

Iz ljubljanske policijske uprave so za N1 potrdili, da je bila novinarska konferenca, ki se je odvila ob 11. uri pred poslopjem državnega zbora, prijavljena skladno z zakonom. Drugi del protesta, ko so se kmetje zbrali v številnih krajih po državi, pa ni bil prijavljen. Na policiji so zatrdili, da bodo dogajanje pozorno spremljali, nimajo pa pravne podlage za zaustavitev oziroma razpustitev protesta, dokler ne bodo ogrožena človeška življenja ali pa bo prišlo do kakšnih hujših kršitev.

Poziv predsednika stranke SLS premierju Golobu

Predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažic je ob protestu pozval, naj vlada kmete neha obremenjevati z dodatnimi davščinami, nerazumnimi pravili, krčenju obdelovalnih površin in poseganjem v njihovo lastnino. “Vlada mora kmetom pomagati, če želimo na slovenskih krožnikih dostopno kvalitetno hrano, v Sloveniji pa nosilca tradicije, jezika in podeželja,” je zapisal v pozivu.

Marko Balažic se je na gradbišču kanala C0 udeležil tudi protesta slovenskih kmetov. Kaj je povedal o vsebini pisma, ki ga je poslal premierju Golobu, si oglejte v spodnjem posnetku.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.