Menu Item
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da upa, da bi bil lahko zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu, na katerega je pridržek izrekla koalicijska Levica, sprejet že prihodnji teden. Nato bo sledila reforma, ki se bo zgledovala po finskem modelu in za katero minister v intervjuju tudi razkrije, kdaj jo načrtuje. Odgovarja pa tudi na vprašanja, kako se bomo spopadli s covidom in kako namerava urediti plače zdravnikov.
Če bi državni zbor že v prihodnjem tednu izpeljal seje odbora in plenuma ter sprejel interventni zakon, ki ga je vlada v postopek vložila po petkovi vladni seji, bi interventni zakon začel veljati 1. septembra.
Vlada bi v prvem letu mandata že lahko dobila natančen posnetek stanja v zdravstvenem sistemu, tako na področju organizacije dela kot o učinkovitosti, obremenjenosti kadra, pa tudi primerjavo med javnozdravstvenimi ustanovami in koncesionarji, je v pogovoru za STA dejal minister za zdravje.
Po njegovih besedah se zavedajo nedopustno dolgih čakalnih dob in slabe dostopnosti do zdravstva. Tudi zato je vlada hkrati z zakonom v državni zbor poslala tudi predlog sklepa o nedopustnosti referenduma o tem zakonu.
Pogajanja o predlogu zakona znotraj vlade, tako z ministrstvom za javno upravo kot s finančnim ministrstvom, so bila trda, a konstruktivna. “Po moji oceni nam je v enem mesecu uspelo narediti izjemno dober ‘interventni’ zakon,” je dejal minister.
A koalicijske partnerice Levice še niso prepričali. Na njihovo zahtevo so v zakon vnesli t. i. kaskadni sistem pri vključevanju zasebnikov v skrajševanje čakalnih vrst, ohranili pa so enotno javno mrežo, ki je sestavljena iz javnih zavodov in koncesionarjev.
“Seveda pa bomo morali spremljati, da denar ne bo šel na račune koncesionarjev, ko bi moral iti na javne zavode. Če se to zgodi, imamo varovalko, da izvajanje zakona ustavimo in začnemo drugače pristopati,” je navedel.
Priznal je, da predloga zakona niso usklajevali s predstavniki zdravstva, saj “preprosto ni bilo časa”. So pa povprašali po željah tako zdravnike s primarja kot Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). “V zakonu je kopica rešitev, za katere mislimo, da bodo sinergijsko vplivale na stabilizacijo razmer primarne ravni, potem za skupno mizo poiščemo pot naprej,” je dejal.
Ključno pri interventnem zakonu je po njegovih besedah to, da bodo 16 mesecev plačane vse zdravstvene storitve. “Kolikor se bo delalo, toliko bo plačano,” je orisal.
Dodaten plus tega pristopa je, da lahko na ta način dobijo vpogled v to, kje je zgornja meja našega zdravstvenega sistema. “Na podlagi tega bomo videli, kje pravzaprav smo, in se bomo lažje odločili, v katero smer nato sistemsko spreminjati zdravstveni sistem,” je navedel.
Uvedba reforme zdravstvenega sistema je, “če bo vse teklo gladko” po njegovih besedah možna do leta 2025. Ob tem je razkril, da se zgledujejo po finski reformi. A interventni zakon te reforme še ne prinaša. Prvi korak je umiritev razmer na primarni ravni in s tem razbremenitev pritiska na sekundarno raven.
Za ukrepe, ki jih predvideva, bo vlada namenila več kot 200 milijonov evrov, pretežno iz državnega proračuna. Nekaj rezerv ima sicer tudi še zdravstvena blagajna oz. ZZZS, ki pa hitro kopnijo, saj bo šlo krepko čez 200 milijonov za bolniška nadomestila. Ocena, koliko denarja bi torej lahko vzeli iz zdravstvene blagajne, bo znana predvidoma do oktobra.
Prav tako zaradi obstoječe zakonske ureditve na hitro niso mogli priti do okoli 60 milijonov evrov, ki ostajajo na računih zasebnih zdravstvenih zavarovalnic. “Vendar bomo, če bo epidemija covida-19 terjala nove interventne ukrepe in sredstva zanje, našli možnost, da ta denar počrpamo,” je dejal minister.
Sprva se je sicer pojavila informacija, da bo zakon težak pol milijarde evrov. A minister pravi, da so novi izračuni glede na upoštevanje kapacitet pokazali manj, se pa lahko številka z nagradami za bolj obremenjene zdravnike dvigne tudi do 350 milijonov evrov. “Realno je sicer zelo težko oceniti, kaj se bo zgodilo,” je priznal. Hkrati pa upa, da razmer ne bi ogrozila prehuda inflacija.
Ena od poglavitnih težav v zdravstvu je sicer po ministrovem mnenju tudi obstoječi plačni sistem. “A vanj z interventnim zakonom zavestno nismo posegali. V tem delu sicer pričakujemo strukturno reformo plačnega sistema,” je navedel. Izstopa zgolj zdravnikov iz enotnega plačnega sistema ne bodo dovolili. “Se pa lahko verjetno najdemo v nekih rešitvah, ki bodo zajele cel zdravstveni sistem,” je dejal.
Zakon namreč predvideva finančno stimuliranje zdravnikov, ki bodo obravnavali več bolnikov. Iz vrst družinskih zdravnikov je že slišati opozorila, da so že zdaj preobremenjeni. A Bešič Loredan odgovarja, da zakon naslavlja vse te težave, saj prinaša tudi ukrepe za razbremenitev zdravnikov z administracijo, predvideva širitev tima, štipendije ipd.
Nadzor nad porabo denarja bodo izvajali sveti zavodov, pa tudi novoustanovljeni urad in inšpekcijski nadzor nad čakalnimi vrstami, opravljene bodo revizije poslovanja …
Minister ob tem napoveduje podzakonski akt, ki bo opredelil, kdo je lahko član sveta zdravstvenega zavoda. “Iščemo kompetentne strokovnjake s področja prava, ekonomije in medicine, ki bodo v najmanj treh in največ petih svetih zavoda. Želja je, da z javnim razpisom najdemo nekaj ljudi, ki bodo to delo opravljali profesionalno, se pravi, da bodo zaposleni na novem uradu in bodo skupaj potem tudi vršili nadzor v tako imenovanem kontrolingu.” To tudi pomeni, da bodo v vseh zdravstvenih zavodih zamenjali predstavnike ustanovitelja.
Interventni zakon prinaša tudi spremembe v strukturi svetov zavodov. Tri bo imenovala vlada, le eden bo predstavnik zaposlenih, po enega predstavnika bosta imela še širša javnost in ZZZS. Minister je prepričan, da bo to povečalo transparentnost. “Vemo, kako so se danes imenovali ljudje v svete zavodov, in to ni bilo ne transparentno ne učinkovito,” meni.
Prve realnejše podatke o čakalnih vrstah si minister obeta že do 15. septembra. “Prvi korak je prenos eZdravja na ministrstvo,” je napovedal in na vprašanje, ali morda glede na izkušnje predhodnikov nima prevelikih pričakovanj, odgovoril: “Delamo od jutra do večera, ekipa je velika, močna, tako da res verjamem, da nam bo uspelo.”
Enega od razlogov za pomanjkljive podatke minister vidi tudi v med seboj nepovezljivih informacijskih sistemih zdravstvenih zavodov. “Naša želja je, da bi sistem v dveh letih v celoti digitalizirali. S tem bo tudi transparenten,” meni Bešič Loredan. Tako bi lahko v sistemu eZvem bolnik in zdravstveno osebje videli tudi izvide in celotno kartoteko. Obenem pa bi lažje spremljali tok denarja.
Minister pričakuje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico. Vrste so že zdaj realno krajše, kot kažejo podatki, na drugi strani pa so na več področjih izrazito predolge, meni. “Če mora danes bolnik čakati pol leta ali dlje na operacijo raka prostate ali raka na ledvici, ker ni urologov, bomo super uspešni, če to skrčimo na mesec dni, pa še ta en mesec je predolgo za bolnika.”
Na ministrstvu se jim zdi “nesprejemljivo tudi, da se je v primerjavi z letom 2019, ko se je na primarni ravni opravilo 70 odstotkov storitev v živo, trend obrnil in imamo danes stik v živo le še v 30 odstotkih obravnav bolnika,” je opisal.
Ob tem pa je dejal, da druge možnosti, kot da zdravnike prosi ali jih finančno spodbuja, da delajo več, ne more. “Kakršnakoli sprememba na silo v tako krhek sistem nam bo sistem zrušila. Za sistemske spremembe, ki bi bile še družbeno sprejemljive, pa potrebujemo čas,” je opozoril.
Ministrstvo sicer čakajo še drugi izzivi. Eden je gotovo obvladovanje epidemije covida-19. “Hudih potekov bolezni je trenutno manj, kar pomeni, da ni potrebe po intenzivnih posteljah in vse to nam zelo olajša razmere. Če tako ostane, bi lahko, ob nekih organizacijskih spremembah, covidne bolnike dejansko umestili v sistem skozi kohortne izolacije,” je orisal svoj pogled.
Vprašanje pomanjkanja kadra pa bi lahko reševali z nekaterimi interventnimi organizacijskimi ukrepi za obvladovanje epidemije, “ki bodo drugačni, pretehtani, ne tako agresivni”, je napovedal Bešič Loredan, ki si želi, da ne bi več imeli izrednih razmer v zdravstvu.
Ne glede na to, ali bo o noveli zakona o nalezljivih boleznih ali ne, že teče priprava novega zakona. V javno obravnavo ga želijo poslati konec oktobra. “Ker želimo širok konsenz, ni realno, da ga sprejmemo pred junijem prihodnje leto,” je navedel.
Jeseni se bodo lotili tudi odprave neustavnosti v zakonu o duševnem zdravju. V tednu dni pa bo znano tudi, ali bo dolgotrajna oskrba zaradi blokade sprememb zakona o vladi ostala na ministrstvu za zdravje. “Če bomo dobili še eno nalogo, ki jo bo treba izpeljati, jo bomo izpeljali. Verjamem, da bomo tu z Levico konstruktivno sodelovali,” je dejal.
Vzporedno pa potekajo tudi pogajanja s sindikati javnega sektorja. Ob tem minister pravi, da številke kažejo, da je kadra vsaj v zdravstveni negi dovolj. “Če je temu tako, si ne moremo dovoliti, da ne ustvarimo takih pogojev, ki bi medicinske sestre obdržali v sistemu,” je ocenil ter napovedal tudi določitev standardov in normativov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje