Del stečajnega zakona je v neskladju z ustavo

Žiga Živulović jr./BOBO

Ustavno sodišče je odločilo, da je ena od določb stečajnega zakona v neskladju z ustavo. Sodišče je za neustavnega spoznalo člen v katerem je določeno, da lahko upniški odbor in upniki v določenih primerih zahtevajo, da jih sodišče pooblasti za vodenje poslov dolžnika. S tem lahko brez soglasja sodišča zamenjajo člane poslovodstva in organa nadzora dolžnika. Ustavno sodišče spornega člena ni razveljavilo, je pa državi naložilo, da neustavnost odpravi v enem letu.

Določba stečajnega zakona, ki se nanaša na prenos pooblastila za vodenje poslov insolventnega podjetja v postopku prisilne poravnave, je po ugotovitvah ustavnega sodišča v neskladju z ustavo.

Ustavno sodišče je o zahtevi za oceno ustavnosti določbe zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju presojalo na zahtevo družbe Altius s Ptuja. Ta je v ustavni pritožbi zapisala, da se je s sklepom o prenosu pooblastil za vodenje poslov insolventnega podjetja na enega od upnikov poseglo v njene upravljavske pravice.

Omenjeni člen določa, da lahko upniški odbor in upniki, na predlog katerih je sodišče začelo postopek prisilne poravnave, v določenih primerih zahtevajo, da jih sodišče pooblasti za vodenje poslov dolžnika. S tem dobijo upravičenje, da brez soglasja sodišča zamenjajo člane poslovodstva in organa nadzora dolžnika. Pritožnici kot delničarki insolventnega podjetja se zdi to ustavno sporno. Člen posega v pravico do pravnega sredstva, za kar ni ustavno sprejemljivega razloga, je zapisala v ustavni pritožbi.

Ustavni sodniki so temu mnenju prikimali. Kot so zapisali v danes objavljeni odločbi, gre v primeru prenosa pooblastila za vodenje poslov dolžnika za popoln odvzem upravljavske pravice, ki jo sicer delničar ima v postopku prisilne poravnave. Kljub temu mu sporna določba stečajnega zakona pritožbe zoper tak sklep sodišča prve stopnje ne daje.

Ustavno sodišče je v nekaterih podobnih primerih že zavzelo stališče, da je takšno popolno izključitev pritožbe ali drugega pravnega sredstva zoper oblastno odločitev o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih treba razumeti kot poseg v pravico do pravnega sredstva, kot jo določa ustava. Da gre za poseg v navedeno pravico, velja torej tudi za obravnavani primer, je zapisalo.

Spornega člena ni razveljavilo, je pa zakonodajalcu določilo enoletni rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti. Do takrat lahko delničarji insolventnega dolžnika vložijo pritožbo zoper sklep sodišča, izdan iz razlogov iz neustavnega člena. Pri tem je vlaganje pritožb omejeno glede na imetništvo števila delnic insolventnega dolžnika, in sicer na skupaj dvajsetino osnovnega kapitala dolžnika.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.