Menu Item
Predlog novele o zakona o dohodnini, ki so ga pripravili v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije, je z današnjo obravnavo v DZ končal zakonodajno pot. V petek so jo zavrnili člani parlamentarnega odbora za finance, danes pa je DZ opravil le drugo obravnavo predloga.
Po predlogu novele zakona, ki ga je vložilo 5000 volilcev, bi zavezancem, ki dnevno odhajajo na delo v drugo državo, celoten znesek davčno priznanih stroškov v zvezi z delom odbili od odmerjene dohodnine.
S tem bi jim omogočili, da se jim stroške nadomestila za malico ter prevoza na in z dela prizna v neto znesku, so zapisali v predlogu novele zakona.
V večini evropskih držav delodajalci zaposlenim niso dolžni plačevati stroškov za prehrano in prevoza. Te razlike je slovenska davčna zakonodaja že zaznala v preteklosti, zato je bila sprejeta rešitev, po kateri stroški v zvezi z delom čezmejnim delavcem znižujejo davčno osnovo. Vendar so pri “domačih delavcih” v celoti izvzeti iz obdavčitve, pri čezmejnih delavcih pa se v celotnem znesku vštevajo v davčno osnovo in lahko določen fiksni znesek uveljavljajo le kot davčno olajšavo, so ob začetku zbiranja podpisov aprila letos pojasnili predlagatelji.
Odbor DZ za finance je prejšnji teden ta predlog zavrnil.
Andreja Kert (Svoboda) je med razlogi, zakaj predloga niso podprli, izpostavila pripombe zakonodajo-pravne službe DZ in mnenje ustavnega sodišča, da trenutna ureditev v primerjalni skupini, torej tiste, ki delajo tu in tiste, ki delajo v tujini ne obravnava različno. “Gledano v duhu in načelu enakosti ne moremo pristati na predlog pod katerega so se podpisali predlagatelji,” je dejala.
Rado Gladek (SDS) je medtem pozval vlado in finančno ministrstvo, da ponovno preučita možnost, ki bi čezmejnim delavcem omogočila sprejemljivejšo davčno obravnavo in bi bila ob tem ustavno skladna ter ne bi v neenak davčni položaj spravila delavcev v Sloveniji.
Težave za slovenske delavce, ki se dnevno vozijo na delo v sosednje države, so se začele leta 2005, ko je bil v Sloveniji uveljavljen nov zakon o dohodnini, ki je uvedel obdavčenje osebnih dohodkov po t.i. svetovnem dohodku. S tem je razširil krog davčnih zavezancev – rezidentov tudi na osebe, ki so svoje dohodke pridobivale zunaj Slovenije, predvsem v sosednjih Avstriji in Italiji.
Za leto 2005 so tako ti delavci prejeli tudi zelo visoke zahtevke za doplačilo dohodnine, zato so leta 2006 ustanovili Civilno iniciativo Apače, ta pa je leta 2016 prerasla v Sindikat delavcev migrantov Slovenije.
Davčna obravnava stroškov v zvezi z delom čezmejnih delavcev je bila tudi predmet ustavne presoje, ki jo je leta 2019 vložila skupina poslancev SDS in NSi. Ustavno sodišče je odločbo objavilo februarja lani, v njej pa zapisalo, da pobudniki niso izkazali neenake obravnave z delavci, ki delajo v Sloveniji.
DZ je na današnjem glasovanju sprejel novelo zakona o rudarstvu, s katero vlada med drugim naslavlja pomanjkanje rudarskih inšpektorjev. Spremembe zakonodaje so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, proti pa so bili opozicijski poslanci. Slednji je med drugim ne pristajajo na nižanje stopnje izobrazbe za rudarske inšpektorje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje