Menu ItemDelavci niso blago za uvoz in izvoz, so na novinarski konferenci pred poslopjem državnega zbora poudarili v Iniciativi prosilcev za azil. "Vsak dan trdo delamo, prispevamo k družbi in plačujemo davke. Ali nam v zameno ne pripada nekaj osnovnega spoštovanja?" je dejal eden od prosilcev. Predstavili so zahteve "po takojšnji ustavitvi vseh deportacij, pravico do dovoljenja za prebivanje za vse, ki delajo, in konec rasističnega obravnavanja policije in vlade". Odzvalo se je tudi ministrstvo za notranje zadeve, ki pravi, da ne gre za deportacije, ampak za predaje prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z zakonodajo EU. Vsak primer obravnavajo individualno, so dodali.
Iniciativa prosilcev za azil je danes pred poslopjem državnega zbora izpostavila, da niso kriminalci, temveč delavci. Predstavili so zahteve “po takojšnji ustavitvi vseh deportacij, pravico do dovoljenja za prebivanje za vse, ki delajo, in konec rasističnega obravnavanja policije in vlade”. Podprl jih je tudi državni sekretar Dan Juvan.
“Predstavljajte si, kako bi se počutili, če bi svojo fotografijo videli v novicah z naslovom ‘varnostna grožnja’,” je na novinarski konferenci iniciative dejal Arinze Bauldwin Anumuduihe iz Nigerije. Po njegovih besedah je to realnost, v katero se migranti prebudijo vsak dan. Politika, policija in mediji o njih govorijo kot o migrantski nevarnosti, vse več ljudi za njimi kriči žaljivke. Zato so se zbrali na novinarski konferenci, da bi takšno ravnanje ustavili.
Kot je dejal Miha Blažič iz Ambasade Rog, želijo vladi sporočiti, da delavci niso blago za uvoz in izvoz, so ljudje, ki imajo svoja življenja in zahtevajo dostojanstvo in spoštovanje. S strani vlade namreč v zadnjih tednih prejemajo konfliktne informacije. Po eni strani slišimo, da potrebujemo delovno silo, po drugi strani pa jih deportira.
“Vsi prosilci za azil so se zaposlili v trenutku, ko so dobili delovna dovoljenja,” je dejal. Dodal je, da je po njih zelo veliko povpraševanje. Izpostavil je tudi, da so prosilci za azil med prvimi “prijeli za lopate”, ko je bila potrebna sanacija zaradi poplav. “Situacija je absurdna in kaže na to, da vlada nima nobene jasne politike glede migracij,” je dejal. Vlado zato pozivajo, da ustavi “deportacije” in da se vsem, ki delajo, omogoči, da ostanejo v državi. Dodal je še, da histerija v zvezi z domnevno migrantsko krizo nepotrebna. Njegovo izjavo si lahko ogledate v spodnjem videu.
Trdo delamo in plačujemo davke
“Vsak dan trdo delamo, prispevamo k družbi in plačujemo davke. Mi smo tisti, ki skrbimo za polne police v nakupovalnih središčih, mi smo tisti, ki čistimo javne prostore, mi smo tisti, ki pripravljamo in dostavljamo hrano, mi smo tisti, ki vzdržujemo hotele in restavracije. To delo z veseljem opravljamo, vendar ali nam v zameno ne pripada nekaj osnovnega spoštovanja?” je izpostavil Anumuduihe. Dodal je, da ne zahtevajo nič drugega kot možnost, da živijo in delajo v miru.
Spregovoril je tudi Adje Brou Romain, ki od leta 2011 beži iz afriških držav, kjer je živel v strahu pred vlado Slonokoščene obale. “Tako sem bil vesel, ko sem stopil na evropska tla, na celino pravic, na celino, kjer so se rodile vse konvencije in organizacije za obrambo in zaščito človekovih pravic,” je dejal. Zato ga je ravnanje hrvaške policije, “kjer so me razčlovečili”, zelo presenetilo.
“Danes živim dobro, srečen sem in končno sem našel nasmeh, ki sem ga dolgo nazaj izgubil. Sem del cerkve, kjer sem našel svoje prijatelje in svojo slovensko družino,” je dejal. Zato je tudi kot prvi mobiliziral prosilce za mednarodno zaščito, da so pomagali pri poplavni sanaciji. Zdaj mu grozi, da ga bodo vrnili na Hrvaško. “Minister za notranje zadeve spoštovane gospe in gospodje, želim, da me razumete in mi omogočite, da ostanem v Sloveniji,” je dejal. Njegovo izjavo si lahko ogledate v videu na vrhu članka. Romain govori francosko, po koncu njegove izjave sledi izjava prevajalke.
Pomagali po poplavah
Koordinatorica čistilnih del v Sneberjah Tina Hajdinjak je izpostavila, da so prosilci za azil s pomočjo po poplavah v Sneberjah dvignili moralo prebivalcev. “Vzpostavili so most med ljudmi, ki so se jih sprva bali, in njimi,” je dejala.
Njeno izjavo si lahko ogledate v spodnjem videu. “Delali so skoraj brez počitka, do poznega večera. Ob desetih zvečer sem jih podila domov,” se je spomnila Hajdinjak.
Novinarske konference se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. Kot je pojasnil, se mu zdi zahteva prosilcev za azil izredno enostavna, da se tistim, ki želijo delati in živeti v Sloveniji, to tudi omogoči in olajša. Hkrati se je prosilcem za azil zahvalil za pomoč pri sanaciji.
Stranka Levica in ministrstvo za delo si po njegovih besedah zelo prizadevata, da se postopki zaposlovanja prosilcev za azil in ureditev njihovih statusov na podlagi dela olajšajo in uredijo. “Na tem mestu tudi pozivam ostale politične stranke in pa ostale resorje, predvsem ministrstvo za notranje zadeve, naj prisluhne prošnji teh ljudi in jim omogoči normalno delo, življenje in bivanje v Sloveniji,” je še dodal.
Odzvalo se je ministrstvo za notranje zadeve
Na ministrstvu so dejali, da ne gre za deportacije, ampak za predaje prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z zakonodajo EU. Vsak primer obravnavajo individualno, ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, so dodali. Koncept mednarodne zaščite prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito koristiti, so zapisali.
Glede predaje prosilcev za mednarodno zaščito Hrvaški na ministrstvu pojasnjujejo, da je Hrvaška ena izmed držav članic, ki so zavezane k spoštovanju temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito. Večina postopkov vračanja na Hrvaško se po dublinski uredbi nanaša na prosilce za mednarodno zaščito, ki so na Hrvaškem vložili prošnjo za mednarodno zaščito. Zato ni mogoče trditi, da je tem osebam na Hrvaškem sistemsko onemogočen dostop do mednarodne zaščite, so dodali. Prav tako sta upravno in vrhovno sodišče zavzela stališče, da v konkretnih primerih ni bila podana utemeljena domneva, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, so spomnili na ministrstvu.
Za ta teden je bila predvidena ena predaja prosilca za mednarodno zaščito na Hrvaško, ki ni bila izvedena, so zapisali. Letos so predali 10 prosilcev za mednarodno zaščito, osem na Hrvaško in dva v Nemčijo. Lani pa je bilo izvedenih 20 predaj; osem na Hrvaško, pet v Italijo, po dve v Nemčijo in na Dansko, po eno pa v Avstrijo, Estonijo in Francijo. Predaje prosilcev za mednarodno zaščito na Hrvaško izvajajo tudi druge države članice, izpostavljajo. Skladno z Dublinsko uredbo tudi Slovenija sprejema prosilce za mednarodno zaščito iz drugih držav Evropske unije (EU). Tako smo letos do konca septembra sprejeli 146 prosilcev za mednarodno zaščito, v lanskem letu pa 257, so dodali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje