"Na prvem mestu ni človek, ampak denar"

Foto: Aljaž Uršej/N1

Delavstvo se je dolgo časa borilo za delavske pravice, v zadnjih 20 letih smo na tem področju nazadovali, ob prazniku dela ugotavlja predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Kot razlog za to med drugim navaja slabo poznavanje in izvajanje zakonodaje, ki opredeljuje pravice delavcev. "Nisem optimistka, da bo kdaj v svetu na prvem mestu postavljen človek. Izkušnje nas učijo, da je to vedno denar. Tudi zato je pomemben boj, ki poteka vsak dan, da temu denarju ukrademo kos torte," je dejala za N1. Težave, ki so se kopičile desetletja, vlade so se otepale njihovega reševanja, so v zadnjem obdobju po njenem mnenju postale še posebej izrazite v javnem sektorju, ki je postal nekonkurenčen.

1. maja obeležujemo mednarodni praznik delavstva. Gre za spomin na že pridobljene pravice delavstva, ki niso samoumevne. Dolga leta delavci namreč niso imeli pravic, kot jih poznamo danes. In čeprav smo na področju pravic v zadnjem stoletju dosegli velik napredek, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič poudarja, da smo jih samo v zadnjih 20 letih veliko tudi izgubili.

“V Sloveniji imamo dober zakon o delovnih razmerjih. Res je, da ga pogosto slabo poznamo in slabo izvajamo. Vsakič znova ugotavljamo, da je pravic skorajda več, kot si posameznik predstavlja,” je za N1 dejala Jerkič.

V zadnjem desetletju so se gospodarstva, tudi slovensko, spopadala z dvema skrajnostma – veliko brezposelnostjo, danes pa z visokim deležem zaposlenih in pomanjkanjem delovne sile. “Nisem optimistka, da bo kdaj v svetu na prvem mestu postavljen človek. Izkušnje nas učijo, da je to vedno denar. Tudi zato je pomemben boj, ki poteka vsak dan, da temu denarju ukrademo kos torte,” je dejala.

“V Sloveniji težave mnogo let porivamo pod preprogo”

S težavami se pri nas soočata tako zasebni kot tudi javni sektor. Slednji je mnoga leta veljal za zgled urejenosti zaposlovanja. Zaposlitve v javnem sektorju so bile namreč gotove in “relativno dobro plačane”, medtem ko so v zasebnem sektorju veljale za slabo plačane in negotove.

“V zadnjih dveh letih se je obrnil tudi ta trend, zato beležimo velik odliv zaposlenih iz javnega v zasebni sektor. Tisti, ki ostajajo, so zaradi zaostajanja v plačah podplačani. Interesov za zaposlitve v javnem sektorju je malo,” je dejala.

Javni sektor je bil po njenih besedah v preteklosti večkrat žrtev političnih preigravanj, kar ga je ustvarilo manj konkurenčnega, predvsem pa manj atraktivnega za delavce. “V Sloveniji težave mnogo let porivamo pod preprogo. Ko pa preprogo dvignemo, jih je pa silno težko pravilno urediti. In to se nam v tem trenutku dogaja,” poudarja.

Vlade ena za drugo naletijo na vse več nakopičenih težav iz preteklosti, in podobno je tudi z aktualno vlado. Jerkič trenuten položaj ocenjuje kot zelo zapleten. In kako uspešno se vlada po njenem mnenju spopada s temi težavami? “Jaz jim ne bi podarila absolutne kritike, pa tudi absolutne pohvale ne.”

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (Foto: Borut Živulović/ BOBO)

Je 30-urni delavnik prihodnost?

Težnje po ureditvi delavskih pravic so se sicer začele z industrijsko revolucijo. Ena prvih pridobljenih pravic je bila ureditev delavnika. Ljudje so v začetku in sredini 19. stoletja namreč delali tudi po 100 ur tedensko.

40-urni delavnik, kot ga poznamo danes, je na današnji dan pred 98 leti (leta 1926) med prvimi vpeljal Henry Ford v svoji tovarni avtomobilov. Z raziskavami je namreč ugotovil, da z večjim številom delovnih ur produktivnost pada. Ob tem se je odločil tudi za dvig plač. Njegovi potezi so sledila tudi druga podjetja, saj je nova politika povečala produktivnost, hkrati pa spodbudila zvestobo podjetju.

Čeprav gre za eno pomembnejših pravic delavcev, morajo mnogi še danes za preživetje opravljati nadurno delo. Ob tem so vse glasnejši pozivi h krajšanju delovnega tedna, in sicer na 30 ur tedensko. Idejo že dve desetletji promovirajo tudi v ZSSS. “Zdajšnja ureditev je stara 100 let. V tem obdobju je napredovala tehnologija, spremenil se je način dela in praktično je težko razumeti, da na področju skrajševanja delovnega časa, ki bi prinesel boljšo kakovost življenja, ne dosežemo nikakršnih premikov.”

Poudarja, da se države, ki so uvedle 30-urni delovnik, ponašajo z dobrimi rezultati, produktivnost ostaja enaka ali večja, ljudje imajo več prostega časa. A kot še za N1 dodaja Lidija Jerkič, tudi ob uvedbi možnosti 30-urnega delavnika tega ne bi mogle vpeljati vse panoge.