"Sistem dolgotrajne oskrbe ni vzpostavljen niti strokovno, niti finančno, niti operativno"

Reprezentativne delodajalske organizacije znova opozarjajo, da sistem dolgotrajne oskrbe ni bil vzpostavljen v napovedanem obsegu niti strokovno, niti finančno, niti operativno. Vlado zato pozivajo, naj takoj prevzame nadzor nad izvajanjem storitev, zagotovi popolno preglednost podatkov in opravi celovito analizo finančne vzdržnosti sistema.

Čeprav je sistem dolgotrajne oskrbe daleč od vladnih napovedi in finančnih projekcij, po njihovi oceni že trajno obremenjuje zaposlene, gospodarstvo in upokojence.

Poleg zbiranja sredstev s prispevkom na zalogo sta ključna težava nedelovanje večine novih storitev in precej višji odhodki od načrtovanih, so zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Združenju delodajalcev Slovenije.

140 milijonov evrov neporabljenih sredstev

Po njihovih navedbah je bilo lani od 1. julija s prispevkom za dolgotrajno oskrbo zbranih približno 270 milijonov evrov, od katerih jih je bilo ob koncu leta približno 140 milijonov evrov še vedno neporabljenih. "Ta sredstva so zbrana na enotnem zakladniškem računu države, kjer so začasno vezana kot depoziti in služijo zagotavljanju likvidnosti državnega proračuna," so kritični.

Kot so dodali, je bilo od skupno zbranih 270 milijonov evrov 112 milijonov evrov prenesenih na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za financiranje dodatka za pomoč in postrežbo, kar pa ni namenska poraba sredstev.

Ob upoštevanju nenamenske porabe in neporabljenih sredstev je bilo za izvajanje novih storitev dolgotrajne oskrbe lani po njihovem izračunu dejansko porabljenih le približno 18 milijonov evrov.

Prepričani so, da ti podatki potrjujejo, da nove storitve dolgotrajne oskrbe za upravičence še niso zaživele v pričakovani meri. Sistem namreč ni operativno vzpostavljen v napovedanem obsegu.

"Popolno neobvladovanje" reforme

Po drugi strani pa dejanska doplačila za institucionalno varstvo po njihovih besedah presegajo vse projekcije. Kot posebej zaskrbljujoča vidijo odstopanja pri doplačilih za institucionalno varstvo. Spomnili so, da so že ob sprejemanju reforme ocenili, da bi ob povprečnem doplačilu 500 evrov na oskrbovanca pri približno 18.000 oskrbovancih strošek znašal do deset milijonov evrov mesečno oziroma približno 120 milijonov evrov letno.

Vse to po njihovem mnenju kaže na "popolno neobvladovanje" časovnega načrtovanja dolgotrajne oskrbe, izvajanja novih produktov in načrtovanja finančnih tokov reforme.