Demokrati premierjevi službi za varovanje očitajo negospodarno rabo javnih financ

Zahtevo za sklic komisije DZ so vložili zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje in izjemnega povečanja stroškov pod novo ureditvijo varovanja, potem ko je predsednik vlade svoje varovanje v začetku mandata izpod okrilja policije prenesel pod generalni sekretariat vlade, je na novinarski konferenci dejala nepovezana poslanka iz vrst Demokratov Eva Irgl.

Kršitve delovnopravne zakonodaje je po njenih besedah izkazal inšpekcijski nadzor, ki je odkril poseganje v pravice zaposlenih, prekomerno število nadur, občasno brez ustreznih pisnih odredb in izplačil brez pravne podlage.

Naslonila se je tudi na poročanje medijev, da naj bi bilo v treh letih samo za prejemke v službi za varovanje premierja porabljenih več kot tri milijone evrov, in sicer 1,6 milijona evrov za osnovne plače, več kot milijon evrov za različne dodatke in skoraj 370.000 evrov za delovno uspešnost. Ob tem je navedla še, da se je masa plač v zadnjem letu povečala za skoraj 54 odstotkov, kljub enakemu številu zaposlenih.

"Torej, če se predsednik vlade ne bi odločil za privatizacijo lastne varnostne službe, bi bilo pol manj stroškov za davkoplačevalce," je dejala.

Zato komisiji DZ predlagajo sprejem sklepov, s katerimi bi med drugim zahtevali, da pristojne institucije pojasnijo utemeljen sum netransparentnega in neracionalnega razpolaganja z javnimi sredstvi. Predlagajo tudi, da generalni sekretariat vlade v 30 dneh predloži natančno analizo stroškov varovanja, vključno s specifikacijo vseh izplačanih dodatkov in delovnih uspešnosti, in da se opravi primerjalna analiza stroškov, če bi to varovanje ostalo pod okriljem policije.

Predlagajo tudi, da računsko sodišče opravi revizijo glede smotrnosti poslovanja službe za varovanje predsednika vlade. Poleg tega predlagajo, da se seje udeleži tudi predsednik vlade Robert Golob, "ker mora podati jasne in nedvoumne odgovore v zvezi z izpostavljenimi kršitvami".

Ob tem se je Irgl odzvala tudi na osnutka ugotovitev v zadevah Karigador in Bobnar, ki jih je v teh dneh izdala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). V zadevi Karigador je KPK zaznala nasprotje interesov premierja, v zadevi Bobnar pa je zožila očitke Golobu.

Irgl tako kot v opozicijskih SDS in NSi pričakuje, da bo premier ravnal, kot je napovedal, in odstopil s položaja. "Pričakujem pa tudi, da ga bodo tudi koalicijski partnerji jasno pozvali k odstopu, ker so tako ravnali že v preteklih primerih, ko je šlo za podobne stvari, torej kršenje integritete oziroma nasprotja interesov," je dodala.