Menu Item
Demokratična alternativa je izpeljala prvega od peterice posvetov, ki jih načrtuje v tem mesecu. Kot so navedli, želijo z njimi predvolilno diskusijo preusmeriti k vsebini. Pobudnik Demokratične alternative Jože P. Damijan je tudi povedal, da so pri štirih strankah, s katerimi so se pogovarjali, ostala odprta vrata za vsebinsko sodelovanje.
Prihodnosti prijazna država je bil naslov prvega od petih posvetov, ki jih v marcu načrtuje Demokratična alternativa, zbrana okoli ekonomista in pobudnika KUL Jožeta P. Damijana. Teme, ki se jim nameravajo posvetiti na prihodnjih posvetih, bodo: obvladovanje podnebne krize in tehnološki izzivi, zdravje, kulturna politika in boj za svobodo medijev ter slovenska zunanja politika.
Kot je v uvodu povedal moderator razprave in član Demokratične alternative Stojan Pelko, želi iniciativa predvolilne diskusije preusmeriti k vsebini. “Želimo prispevati h kakovosti javnega diskurza. Ne pristajamo, da je mogoče kompleksne družbene probleme artikulirati in reševati z enovrstičnicami, z 280 znaki na Twitterju,” je poudaril Pelko. Zato se zadnjega pol leta po njegovih besedah Demokratična alternativa osredotoča na besedila, debate in po novem tudi na soočenja.
Na današnjem posvetu so poleg Damijana sodelovali še odvetnica Nataša Pirc Musar, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač, predsednik in soustanovitelj Dewesofta d.o.o. Jure Knez, ustanovni član Sledilnika Andraž Vrhovec ter politični analitik in sodelujoči pri pripravi programa Demokratične alternative Bogdan Biščak. Spregovorili so o ukrepih za podjetništvu bolj prijazno okolje, o enotni digitalni identiteti in ljudem administrativno bolj prijazni državi, o ekonomski demokraciji in solastnišvu zaposlenih ter o mladim bolj prijazni prihodnosti.
Bogomir Kovač je postavil diagnozo stanja v družbi. Ocenil je, da je v zadnjih dobrih desetih letih Slovenija prehajala iz ene krize v drugo: najprej smo imeli ekonomsko-finančno krizo, v zadnjih dveh letih pandemično krizo, vmes pa permanentno politično krizo z menjavami petih vlad. Te so po Kovačevih besedah pokazale, da so bile bolj ali manj nedorasle kompleksnosti razmer. “Če želi Slovenija imeti v prihodnosti ekonomsko perspektivo, je najprej potrebna politična stabilizacija,” je ocenil.
Damijan je spregovoril o viziji razvoja družbe. Kot ključne segmente je navedel bolj prijazno poslovno okolje ter državljanom, mladim, starosti in okolju prijazno državo. Med konkretnimi ukrepi je izpostavil 10.000 najemnih stanovanj do leta 2026, tehnološki preboj v gospodarstvu, brezplačni vrtec, odpravo prekarnosti, učinkovito ureditev dolgotrajne oskrbe in skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu. Prav tako bi bilo po njegovih navedbah treba ukiniti oziroma nadomestiti dodatno zdravstveno zavarovanje, legalizirati in regulirati pridelavo in uporabo konoplje, ustanoviti nacionalno letalsko družbo, povečati udeležbo delavcev pri dobičku, spodbujati solastništvo zaposlenih …
Kot razlog, da je Slovenija po solastništvu delavcev na repu Evrope, je Bogdan Biščak navedel ideološke razloge, slabo zakonodajo in odsotnost zakona, ki bi pozitivno diskriminiral delavske odkupe. Bivša informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa je spregovorila o pasteh digitalizacije. “Ko se lotevamo digitalizacije in moderne informacijske družbe, ne smemo pozabiti na to, kar je državljankam in državljanom najbolj pomembno: da so te aplikacije varne in da do zlorab podatkov ne more priti,” je poudarila.
Andraž Vrhovec je opisal nastanek Sledilnika in se zavzel, da bi v prihodnji vladi spet imeli ministrstvo za informacijsko družbo. “Če bi covid sledilnik naredili na državnem nivoju, bi trajalo toliko časa, da bi bilo covida-19 že zdavnaj konec,” je ocenil Jure Knez.
Ko je Demokratična alternativa pred slabimi tremi tedni objavila programsko platformo za razvojni preboj, je Damijan napovedal, da se želi njihova skupina, ki jo sestavljajo bivši ministri, podjetniki in drugi strokovnjaki na različnih področjih, pri uresničevanju razvojnih rešitev povezati s sorodnimi progresivnimi silami na politični sceni. “Pri tem ne izključujemo programskega in kadrovskega sodelovanja oziroma okrepitve obstoječih političnih strank na levi sredini,” je navedel. Zato nas je danes zanimalo, kako so se odvili pogovori Demokratične alternative s političnimi strankami in ali je prišlo do kakšnega dogovora o sodelovanju. Prav tako smo Damijana povprašali, ali držijo navedbe predstavnikov nekaterih strank, da je Demokratična alternativa programsko sodelovanje pogojevala z zasedbo funkcij v morebitni levosredinski vladi.
Kot je odgovoril, je želela njihova iniciativa s pripravo programske platforme predvsem spodbuditi diskusijo o ključnih razvojnih, socialnih in drugih vprašanjih. Veseli bi bili, če bi katera od političnih strank te ideje vzela za svoje, saj bi tako lahko prišlo do rešitev. Ob tem je Damijan navedel, da se je bila Demokratična alternativa – za razliko od nekaterih civilnodružbenih gibanj, ki so strankam kot pogoj za njihov glas na volitvah zgolj posredovale množico idej – pripravljena pri implementaciji platforme tudi angažirati, če bi bilo to potrebno.
Po Damijanovih besedah so dobili več povabil – pogovarjali so se s predstavniki štirih strank: Gibanja Svoboda, SD, Levice in Piratov. “Gre za korektno sodelovanje. Ničesar nismo pogojevali. Povsod so ostala odprta vrata za vsebinsko sodelovanje,” je dodal Damijan. Ob tem je zanikal, da bi zahtevali kakršnokoli vladno funkcijo.”Vsi imamo dobre službe in ne potrebujemo ministrskih mest,” nam je dejal.
Bogomir Kovač pa je menil, da bi se morda morala Demokratična alternativa zgodbe lotiti drugače in oblikovati tehnokratsko vlado v senci, ki bi vladajočim pri posameznih ukrepih nastavljala zrcalo in v kateri ne bi bilo mogoče prepoznati političnih ambicij. “Vlada v senci je nekaj, kar bi slovenske politične stranke slabo sprejele,” je ocenil Bogdan Biščak. Po njegovih besedah je bila ponudba programa levosredinskim strankam mišljena zelo dobronamerno, očitno pa ni bila povsod dobro sprejeta. Biščak je dopustil možnost, da do vsebinskega sodelovanja s katero od strank vendarle pride. Ne glede na to, kako se bodo pogovori razpletli, pa bi bilo po njegovem mnenju dobro, da s projektom nadaljujejo tudi v prihodnje. Ne kot vlada v senci, temveč kot skupina, ki daje predloge, kritizira vladajoče ali jih, če si bodo to zaslužili, tudi pohvali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!