Menu Item
Ob današnjem svetovnem dnevu melanoma in sonca na NIJZ opozarjajo na pomen zaščite pred prekomernim izpostavljanjem soncu. Prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju namreč povzroča prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka. Dermatologi opozarjajo, da zdrave zagorelosti ni, saj je vsaka zagorelost zaradi UV-sevanja znak poškodbe.
Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so jih pridobili iz Registra raka RS, je v Sloveniji kožni rak brez melanoma na prvem mestu po pogostosti ob upoštevanju obeh spolov. Letno so beležili povprečno 3.326 novih primerov kožnega raka, so ob dnevu sonca navedli na spletni strani inštituta.
Narašča tudi število novih primerov malignega melanoma kože. V obdobju od let 2016 do 2020 je bil v Sloveniji maligni melanom kože na šestem mestu po pogostosti med vsemi raki ob upoštevanju obeh spolov. Letno smo v Sloveniji v povprečju beležili 610 novih primerov. Kožni maligni melanom spada med rake, pri katerih je v zadnjih desetletjih pojavnost najbolj strmo naraščala.
UV-sevanje akutne in kronične škodljive učinke povzroča tudi na očeh in imunskem sistemu, so opozorili na NIJZ.
Zato svetujejo, da na prostem ljudje ne pozabijo na zaščito pred soncem. Nezaščiteno kožo lahko UV-žarki sonca poškodujejo že v manj kot 15 minutah. Tudi če je hladno in oblačno vreme, potrebujemo zaščito – poškodbo povzročijo UV-žarki, ne temperatura, so opozorili.
Če ima posameznik svetlo polt, kožnega raka v družinski anamnezi ali pridobiva zagorelo polt z umetnimi viri ali na prostem, je verjetnost za pojav kožnega raka večja. Dermatologi opozarjajo, da zdrave zagorelosti ni, vsaka zagorelost zaradi UV-sevanja je znak poškodbe, so pojasnili na inštitutu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje