Digitalizacija zdravstva: socialni partnerji kljub popravkom skeptični

Profimedia

Socialni partnerji imajo še vedno pomisleke o vladnem predlogu zakona o digitalizaciji zdravstva. Strinjajo se, da se v večji meri izkoristi prednosti digitalizacije, kritični pa so do vzpostavitve novega javnega podjetja, ki bi upravljalo zbirke podatkov. Celotnega predloga zakona še niso videli.

Pomisleki glede predloga zakonu o digitalizaciji zdravstva kljub določenim spremembam ostajajo, je za STA po današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dejal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek. Kritik je bil deležen predvsem predlog ustanovitve javne gospodarske družbe, ki bi upravljala s podatkih bolnikov.

Počivavšek je poudaril, da se strinjajo, da se zbirke podatkov poenotijo in se v večji meri izkoristi prednosti digitalizacije. Ob tem pa je opozoril, da je bilo danes “izjemno veliko kritik izrečenih na rešitev, na kateri ministrstvo očitno vztraja, to je, da je izvajalec in tudi upravljavec teh zbirk novoustanovljeno podjetje, ki se financira iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje”. Pojasnil je, da v zvezi s tem vprašanjem ni prišlo do večjih sprememb pri stališčih ministrstva.

Centralni sistem naj bi prvotno vzpostavilo posebej za to ustanovljeno javno podjetje, po spremembah predloga pa naj bi to bila gospodarska družba v 100-odstotni državni lasti, je poročal Radio Slovenija.

Počivavšek se je dotakni tudi opozoril informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, da v prvotnem predlogu zakona niso bila ustrezno opredeljena razmerja med novim javnim podjetjem, izvajalci zdravstvenih storitev, ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ).

Dodal je še, da celotnega predloga zakona še niso videli, tako da ne morejo oceniti v kolikšni meri so na ministrstvu za zdravje upoštevali opozorila informacijske pooblaščenke. Prav tako se informacijska pooblaščenka še ni uradno odzvala na rešitve, ki so bile ESS predstavljene danes, pri čemer je Počivavšek izpostavil nekatere spremembe pri obdelavi občutljivejših podatkov. Ob tem je Počivavšek pozval ministrstvo k upoštevanju opozoril informacijske pooblaščenke pri oblikovanju končne verzije zakona.

Po trenutnem predlogu zakonu je tako dostop do podatkov iz psihiatrije, klinične psihologije, ginekologije in medicinske genetike zaprt, razen če to izrecno ne dovoli pacient sam, je poročal Radio Slovenija.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.