Dijaki pisali vladi in ministru: V šoli imamo premalo praktičnega pouka
Dijaki in profesorji srednjih strokovnih šol opozarjajo na premajhno število ur praktičnega pouka, zaradi česar dijaki ne pridobijo dovolj strokovnega oziroma praktičnega znanja in veščin. Kot sta v pismu, ki sta ga naslovila na vlado in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, zapisala predsedstvo Dijaške organizacije Slovenije in varuh dijakovih pravic, dijaki opozarjajo na preveliko število ur teorije pri določenih strokovnih predmetih. "Profesorji pravijo, da je težava v zastarelem učnem načrtu programa, saj večinoma izvira še iz časa osamosvojitve. Do danes se ni nič spremenil oziroma posodobil."
Predsedstvo Dijaške organizacije Slovenije (DOS) in varuh dijakovih pravic sta na vlado in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) naslovila poziv k ukrepanju na področju praktičnega pouka v slovenskih srednjih šolah. Kot sta zapisala, se je ta tema nedavno pojavila kot najbolj pereča, zato s pozivom izražajo zaskrbljenost nad resnostjo razmer in pozivajo k prednostni obravnavi omenjene problematike.
"Na II. redni seji parlamenta DOS, ki je najvišji predstavniški organ vseh srednješolcev v Sloveniji, so številni dijaki srednjih strokovnih šol izpostavili skrb vzbujajoče razmere pri praktičnem pouku ter praktičnem usposabljanju na svojih šolah. Njihova pričanja temeljijo na realnih razmerah v šolah, prav tako pa tudi na strokovnih mnenjih profesorjev, ki poučujejo strokovne oziroma praktične predmete. Dijaki pravijo, da se s temi problemi srečujejo že dlje časa in ne opažajo vidnih izboljšav," so zapisali v pismu.
V nadaljevanju so pojasnili, da dijaki in profesorji opozarjajo na bistveno premajhno število ur praktičnega pouka, zaradi česar ne pridobijo dovolj strokovnega oziroma praktičnega znanja in veščin. Opozarjajo tudi na preveliko število ur teorije pri določenih strokovnih predmetih. "Profesorji pravijo, da je težava v zastarelem učnem načrtu programa, saj večinoma izvira še iz časa osamosvojitve. Do danes se ni nič spremenil oziroma posodobil. To pa vodi do tega, da sta oprema in tehnologija, ki se uporabljata pri praktičnih predmetih, pogosto zastareli in ne dohitevata sodobne industrije."
"S tem dijaki nimajo možnosti spoznati najnovejših tehnologij, kar omejuje njihovo konkurenčnost na trgu dela. Nadalje, praktični pouk se v večini izvaja v šolskih prostorih, kjer pogoji niso enaki kot v realnih delovnih okoljih, saj dijaki nimajo dovolj priložnosti za pridobivanje praktičnih izkušenj, kar zmanjšuje njihovo samozavest in pripravljenost na delo. Mnogi delodajalci opozarjajo na premalo praktičnega znanja dijakov, kar posledično vodi do tega, da veliko delodajalcev ukinja možnosti opravljanja PUD (praktičnega usposabljanja z delom) v svojih podjetjih," so dodali.
"Ne izplača se delati za tako nizko plačo"
Poudarili so še, da se pojavljajo vedno večje težave s pridobivanjem mentorjev oziroma strokovnih profesorjev, katerih primanjkljaj je ogromen. Velikokrat mentorji za praktični pouk niso dovolj usposobljeni ali ne spremljajo novih trendov na področju svojega dela. Preobremenjenost učiteljev omejuje kakovost individualnega pristopa pri praktičnem delu, poleg tega pa opozarjajo, da se ne izplača delati za tako nizko plačo v slovenskem srednješolskem izobraževalnem sistemu.
Kot so še izpostavili v pozivu, se pojavljata tudi slaba organizacija in neenaka kakovost praktičnega usposabljanja, saj se med šolami in regijami razlikuje, kar vodi do neenake kakovosti znanja in izkušenj. Manjša podjetja včasih niso ustrezno pripravljena na sprejem dijakov, kar lahko negativno vpliva na učenje in usposabljanje, vodi pa tudi v premajhno povezanost s potrebami trga. Šolski programi se včasih prepočasi prilagajajo hitro spreminjajočim se potrebam gospodarstva, dijaki pa se učijo vsebine, ki niso več relevantne ali uporabne v sodobnem poklicnem svetu.
"Nazadnje, dijaki slovenskih strokovnih srednjih šol opozarjajo tudi na omejene možnosti za mednarodne izmenjave in izkušnje. Dijakom strokovnih šol primanjkuje priložnosti za vključitev v mednarodne projekte ali prakse, kjer bi spoznali delo v tujini in pridobili širše izkušnje. Za zdaj je večina tega omogočena le gimnazijam oziroma splošnim šolam," so zapisali v pismu.
Vladi in ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so za doseganje konkretnih izboljšav predlagali več ukrepov, in sicer: poglobitev učnih načrtov strokovnih programov ter njihova posodobitev, povečanje števila ur praktičnega pouka in zmanjšanje teoretičnih ur določenih strokovnih predmetov, gradnjo in opremljanje šolskih delavnic ter prostorov za praktično delo s sodobnejšo opremo in tehnologijo, sodelovanje MVI, vlade ter šol z delodajalci in podjetji o praktičnem usposabljanju, sofinanciranje projektov, opreme itd., reševanje kadrovske problematike in povezovanje Slovenije s tujino za možnost mednarodnih izmenjav dijakov strokovnih programov.
"Na Dijaški organizaciji Slovenije se zavedamo, da je to zelo obširna tema, ki nujno potrebuje prenovo, za katero pa verjamemo, da še dolgo ne bo aktualna, saj je potrebnega še veliko dela ter raziskav na področjih, omenjenih zgoraj. Ta dopis je spisan na splošno, zato svetujemo, da se vlada in ministrstvo podrobneje lotita raziskovanja ter reševanja te problematike. Želimo le, da se na tem področju začne delati oziroma ustvarjati neki premik, mladinske organizacije pa smo vedno pripravljene pripomoči k temu," so še zapisali.
Zaključili so, da bo Dijaška organizacija Slovenije pripomogla k reševanju te problematike tako, da bo v naslednjih mesecih skupaj z regijskimi ter šolskimi dijaškimi skupnostmi promovirala anketo, kjer bodo lahko dijaki in profesorji delili svoja mnenja ter ugotovitve, ki bi lahko pripomogle pri prihodnjih dejanjih in raziskavah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje