Menu Item
Rolanje po šolskih hodnikih, sprehod na Rožnik vzvratno, nogomet s plastenko ali priprave na vzpon na Triglav s sošolci. Tudi tako se je mogoče lotiti telovadbe v srednjih šolah. Predvsem dijaki poklicnih srednjih šol namreč telovadijo premalo, posledično pa narašča tudi debelost. Da bi jim pomagali, so pristojni zasnovali program Zmigaj, ki dijakom brezplačno in v šolskih prostorih nudi vadbo. Da bi dijaki lažje ohranili motivacijo, bodo imeli proste roke pri izbiri vrste vadbe.
Dijaki srednjih poklicnih šol se premalo gibajo. Na to v analizah športnovzgojnih kartonov kažeta tako nizka gibalna učinkovitost kot prekomerna telesna teža. Težave se začnejo že v šoli: na urniku poklicnih srednjih šol je namreč manj ur namenjenih telovadbi. A so del problema tudi prostočasne aktivnosti. Če imajo otroci veliko možnosti za treninge v klubih in društvih, pa se ti dijakov, če ne trenirajo na vrhunski ravni, pogosto izogibajo. Medtem ko je odraslim namenjeno malo morje rekreativne vadbe, je možnosti, prilagojenih najstnikom, malo. Ob vsem tem pa so dijaki, ki si načelno sicer želijo fit telesa, še močno izpostavljeni oglaševanju raznih hitrih rešitev.
To potrjujejo tudi podatki, ki so jih analizirali na fakulteti za šport. Pregledali so rezultate dijakov, ko so ti obiskovali osnovno šolo, in zdaj, ko so v poklicni srednji šoli. Ko so dijaki obiskovali osnovno šolo, so bili blizu slovenskega povprečja. Ko pa so začeli obiskovati srednjo šolo, se je njihova gibalna učinkovitost poslabšala, saj so imeli manj možnosti za telesno vadbo. “Konkretno: dijaki počasneje tečejo na 600 metrov kot devetošolci. V 1. in 2. letniku so bili za osem sekund počasnejši, v 3. letniku pa za 16 sekund. To je velika razlika,” je orisal Gregor Starc z ljubljanske fakultete za šport. Temu sledijo tudi podatki o preddebelosti in debelosti. Med gimnazijci so debeli trije odstotki, v poklicnih srednjih šolah pa je debelih 13 odstotkov dijakov.
“To je absurd. To so dijaki, ki bodo zgodaj vstopili na trg delovne sile, vse življenje bodo opravljali poklice, ki bodo telesno bolj zahtevni, v resnici pa so telesno najmanj zmogljivi del populacije. Za marsikaterega od njih to pomeni velika zdravstvena tveganja, veliko odsotnosti in nizko produktivnost. To je težava za njihovo kakovost življenja, težava pa je lahko tudi za bodoče delodajalce,” je povedal Starc.
Dijaki se bodo vse leto pripravljali na pohod na Triglav
Vse to kaže, da dijaki potrebujejo pomoč okolja in sistema pri oblikovanju njim primernih vadb. Na to potrebo so na zavodu za šport Planica v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za šport odgovorili s programom Zmigaj. Ta dijakom nudi brezplačne in logistično dostopne vadbe, ki jih lahko sooblikujejo. To pomeni, da vadbe potekajo v šoli ali njeni okolici, med poukom ali takoj po koncu pouka.
“Dijaki lahko sami povedo, kdaj, kako in kje želijo telovaditi. Nogomet s plastenko, rolanje po hodnikih ali pohod na Rožnik vzvratno,” je opisala vodja projekta Poljanka Pavletič z zavoda za šport Planica. Prepričani so namreč, da bodo dijaki, če bodo program sooblikovali, lažje ohranjali kontinuiteto.
Trenutno sta v pilotno izvedbo projekta vključeni dve šoli. Ena od njiju se je odločila, da bo v sklopu projekta dijake odpeljala na Triglav, na pohod pa se bodo pripravljali vse leto. V prihodnjem letu pa se bo v projekt vključilo 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Vsaka šola bo oblikovala pet skupin, ki bodo telovadile dve uri tedensko. V projektu bodo sodelovali tudi zaposleni.
Na zavodu pričakujejo, da bodo šole pripravile zelo pester nabor dejavnosti, ki jih bodo prilagodile svojemu okolju. Večina šol v mestih ima namreč slabe pogoje za telovadbo, redkokatera srednja šola v Ljubljani ima svojo telovadnico, je izpostavila Pavletič. Pričakujejo, da bodo šole čim bolje izkoristile druge površine, tako zunanje prostore kot neizkoriščene površine v šoli, med drugim avle, stopnišča in hodnike.
V šolah bodo projekt izvajali štiri šolska leta, skupno pa bo projekt trajal pet let. Projekt je financiran iz sredstev socialnega sklada Evropske unije, omogoča ga ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Koordinira ga zavod za šport, nad izvedbo vadb pa bo bdela fakulteta za šport. Ta bo izvedla tudi znanstveno raziskavo, ki bo podkrepila rezultate projekta. Projekt je vreden skoraj 4,5 milijona evrov.
“Če na najstniško željo po lepem telesu odgovorimo z zdravo vadbo, smo naredili korak naprej”
V pilotno izvedbo projekta se je vključila Srednja šola tehniških strok Šiška. Kot je pojasnila ravnateljica Darinka Martinčič Zalokar, njihovo srednjo šolo obiskuje skoraj 900 dijakov, med njimi je letos le pet deklet. Nekateri dijaki živijo blizu šole, drugi se dnevno vozijo tudi po 100 kilometrov. “Pri sprejemu novih dijakov imamo veliko izzivov, nenehno iščemo formule za mirno sobivanje,” je povedala.
Projekt Zmigaj tako poleg športnih dejavnosti dijakom po njenih besedah ponuja tudi možnost trajnega oblikovanja njihovega življenja, spodbuja pa tudi zdrav odnos do telesa in do sočloveka. “Pomembno je, da dijake spodbudimo h gibanju, saj se danes spodbujata sedeč položaj in uporaba mobilnih telefonov. Tako tudi zaznavamo to njihovo željo po lepem telesu. Če na to odgovorimo z zdravo vadbo in ne s hitrimi rešitvami, smo naredili korak naprej,” je povedala.
Masa otrok narašča, a ne na račun mišic
Na ljubljanski fakulteti za šport so analizirali približno tri četrtine podatkov, ki so jih letos zbrali s športnovzgojnimi kartoni. Starc je spomnil, da so med epidemijo, ko so bile šole zaprte, zaznali velik upad telesnih zmogljivosti. Ko so se šole ponovno odprle, se je stanje hitro popravilo, a že lani so zaznali umirjanje napredka. “Letos je nastal plato, napredka v primerjavi z lanskim letom ni bilo,” je povedal.
Na fakulteti so pričakovali, da bo prekomerna prehranjenost po epidemiji še naprej upadala, že lani je namreč padla na raven pred epidemijo. Vendar pa je letos začela naraščati debelost, slabo je predvsem to, da naraščata tako indeks telesne mase (ITM) kot podkožno maščevje. “Težava je, da debelina kožne gube nadlahti narašča hitre kot ITM. Če bi ITM naraščal hitre kot podkožno maščevje, bi to pomenilo, da otroci pridobivajo mišice. Ker pa kožna guba narašča hitreje kot ITM, pa pomeni, da otroci maso pridobivajo na račun maščobe ter ne mišic in kosti. Dolgoročno so to slabe napovedi za zdravje,” je razložil Starc.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje