Kandidat za pravosodnega ministra Marjan Dikaučič je bil v preteklosti poslovnež, dogajanja v njegovih podjetjih pa so podobna spornim praksam, ki bi jih moral minister za pravosodje preprečevati.

Društvo Delavska svetovalnica je Marjanu Dikaučiču, kandidatu za pravosodnega ministra, postavila javno vprašanje glede njegove poslovne preteklosti. Kot je v javnem pismu izpostavil predstavnik društva Goran Lukić, je dogajanje v zvezi s podjetjem SCL izjemno podobno vzorcu delovanja oziroma veriženja slamnatih podjetij. Dikaučič se na naše klice še ni odzval.

Ukrajinka in brezdomec

Dikaučič je bil direktor prevozniškega podjetja SCL med decembrom 2012, ko je zamenjal Jakoba Žlendra, in avgustom 2017. Poslovanje podjetja je skrivnost, sklepati pa je mogoče, da je bilo v težavah. V poslovnem registru je objavljeno letno poročilo samo za leto 2017, vendar so v njem samo ničle.

V času, ko je SCL vodil Dikaučič, je bil lastnik podjetja Tadej Reisman iz Šentilja v Slovenskih goricah. Leta 2017 pa je lastništvo prevzel Mariborčan Tadej Ivanc, ki ima prebivališče prijavljeno na naslovu centra za socialno delo, torej je najverjetneje brezdomec. Takrat je Dikaučiča na mestu direktorja zamenjala Olena Holiuk iz Mariupola v Ukrajini.

Davčni dolg

Junija 2017 je banka Delavska hranilnica podjetju prvič blokirala transakcijski račun. Blokada je trajala dva meseca, a julija naslednje leto jo je banka ponovila in je ni več umaknila.

Ker SCL ni oddajal letnih poročil, je agencija za javnoprave evidence (Ajpes) junija 2019 vložila predlog za izbris podjetja iz registra. Sodišče je postopek ustavilo, ker se je oglasil nek upnik in dokazal, da ima do podjetja terjatev.

Ta upnik je bil najverjetneje država. V istem času, julija 2019, se je namreč podjetje prvič znašlo na seznamu davčnih dolžnikov. Od takrat je na tem seznamu napredovalo iz kategorija, v kateri so dolžniki z 5.000 do 10.000 evrov dolga, do kategorije 30.000 do 50.000 evrov.

Ta dejstva je povzel tudi Lukić in Dikaučiča, ki se bo prav danes predstavil državnozborskemu odboru za pravosodje, prosil za komentar. “Lahko se strinjava, da je takšen vzorec delovanja podjetja izjemno podoben vzorcu delovanja oz. veriženja slamnatih podjetij,” je zapisal. Ob tem je Lukić spomnil, da prav v teh dneh spremljamo poročanje medijev o novem primeru suma kršenja pravic delavcev prek verige slamnatih podjetjih.

Problemi stečajev

Zgodba je nenavadna tudi zato, ker Dikaučič v zadnjih letih opravlja delo stečajnega upravitelji. Ti pa se pogosto pritožujejo prav zaradi vzorcev delovanja, ki se kaže pri podjetju SCL. Ko gre podjetje v stečaj, upravitelji večkrat najdejo prazno lupino, zadolženo in brez premoženja. Direktorji in lastniki so v te primerih največkrat tujci ali brezdomci, ki so bodisi nedosegljivi bodisi o poslovanju podjetja ne vedo nič. Čeprav je očitno, da so za dolgove krivi prejšnji zastopniki, je dokazovanje njihove krivde dolgotrajno in težko. Upravitelji pa večinoma razočarano ugotovijo, da (državni) upniki niso pripravljeni financirati civilnih tožb.

PV @JJansaSDS sem predstavil 2 kandidata, ki uživata zaupanje IO @StrankaSMC in imata vsak svoje prednosti. Končna odločitev za M. Dikaučiča temelji na tem, da je programska prioriteta naše stranke sprememba stečajne zakonodaje za bolj učinkovite, transparentne in hitre postopke.

— Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) June 4, 2021

Takrat, ko je Dikaučič vodil SCL, je vodil tudi podjetje Prevozi Žižek, ki je zdaj v stečaju z 1,3 milijona evrov dolga do upnikov. Portal Necenzurirano je poročal, da so odgovorni pred stečajem prenesli dejavnost na drugo podjetje. “Mislim, da ni šlo za načrtno oškodovanje, ampak za spor znotraj družine Žižek,” nam je dejal stečajni upravitelj Prevozov Žižek Andrej Ocepek.

Dikaučič je bil tudi direktor in lastnik podjetja MD Expo, a samo sedem mesecev. Kupil ga je marca 2017, oktobra istega leta pa ga je prodal Tomislavu Cikojeviću. Ta ga je preimenoval v Agro Robomar in začel z njim proizvajati opremo za kmetije. V podjetju so nam pojasnili, da proizvajajo tudi polizdelke za nemške naročnike. Ti naj bi zahtevali, da so podjetja, s katerimi poslujejo, stara vsaj pet let in imajo prijavljeno ustrezno dejavnost. “Prek interneta so našli podjetje, ki ustreza pogojem, in se dogovorili za odkup,” so nam v Agro Robomar pojasnili, zakaj so od Dikaučiča kupili podjetje.