Diplomatska akcija Slovenije v Varnostnem svetu za pomoč Gazi. Kaj bodo storile ZDA?

Slovenija je po informacijah N1 pripravila resolucijo, ki določa, da mora Izrael nemudoma omogočiti dostavo hrane in humanitarne pomoči v Gazo pod nadzorom mednarodne skupnosti oziroma Združenih narodov (ZN). Resolucijo je po besedah naših virov v imenu nestalnih članic Varnostnega sveta ZN v torek že vložila v proceduro, glasovanje o njej pa naj bi se odvilo danes ob 22. uri po našem času.

Po poročanju STA resolucija govori tudi o takojšnjem premirju in izpustitvi izraelskih talcev, ki jih zadržuje palestinsko gibanje Hamas. Na mizi naj bi bila tudi možnost, da se diplomatski akciji Slovenije pridružita še dve nestalni članici Varnostnega sveta, in sicer Alžirija in Gvajana.

Podporo naj bi – tako naši sogovorniki – napovedalo 14 od 15 članic Varnostnega sveta. Strinjale naj bi se, da dokumenta, ki govori o dostavi hrane in zdravil v sestradano Gazo, ni mogoče zavrniti. Kot pravijo naši sogovorniki, pa podpore niso napovedale ZDA.

Slovenski veleposlanik pri Združenih narodih Samuel Žbogar, ki bo danes v Varnostnem svetu predstavil resolucijo, naj bi si močno prizadeval, da ji ZDA ne bi nasprotovale oziroma da nanjo ne bi odgovorile z vetom. A po besedah naših sogovornikov obstaja možnost, da se bodo ZDA vendarle zatekle k vetu in torej preprečile potrditev resolucije. Američane naj bi med drugim nasprotovali temu, da se humanitarna pomoč Palestincem v Gazi dostavlja prek ZN.

Premier Golob: Ne najdem besed za to, kar Izrael dela v Gazi

Premier Robert Golob, ki naj bi bil po besedah naših virov pobudnik resolucije, je v pogovoru za oddajo Politično na TVS v nedeljo dejal, da so razmere v Gazi resnično grozljive in da ne najde besed za to, kar izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja "dela ljudem v Gazi".

Kot je spomnil, sta s španskim premierjem Pedrom Sanchezom prejšnji teden v Madridu podpisala posebno izjavo, v kateri sta ostro obsodila nasilje v Gazi, pozvala k takojšnji prekinitvi ognja in zahtevata neomejen dostop do humanitarne pomoči. Ob tem je Golob navedel, da se veleposlanik Žbogar "resnično trudi, da bi Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, ki bi pomagala zaustaviti sovražnosti, predvsem pa preprečila humanitarno katastrofo" v palestinski enklavi.

Varnostni svet Združenih narodov je od terorističnega napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, s katerim se je začela nova vojna na Bližnjem vzhodu, sprejel štiri resolucije o Gazi. 15. novembra 2023 oziroma dober mesec po začetku vojne je na predlog Malte z 12 glasovi za podprl resolucijo, ki je pozivala k nujnemu humanitarnemu premirju in koridorjem v Gazi. ZDA, Rusija in Velika Britanija pa so se pri glasovanju vzdržale.

Nekaj tednov kasneje oziroma 22. decembra 2023 je Varnostni svet po zahtevnih pogajanjih na pobudo Združenih arabskih emiratov sprejel resolucijo za "varno in neovirano dostavo humanitarne pomoči" v Gazo. Zanjo je glasovalo 13 članic Varnostnega sveta, ZDA in Rusija pa so se vzdržale.

Varnostni svet zadnjo resolucijo o Gazi sprejel junija lani

Tretja resolucija o Gazi je bila v Varnostnem svetu sprejeta 25. marca lani. Deset nestalnih članic, med njimi je bila Slovenija, je v času ramazana zahtevalo takojšnjo prekinitev ognja, ki naj vodi v trajno premirje in takojšnjo izpustitev vseh talcev. Resolucijo je podprlo 14 članic Varnostnega sveta, ZDA pa so se vzdržale.

Na predlog Washingtona pa je Varnostni svet pred skoraj letom dni oziroma 10. junija 2024 potrdil resolucijo, s katero je pozdravil načrt o prekinitvi ognja v Gazi, ki ga je nekaj dni pred tem predstavil tedanji ameriški predsednik Joe Biden. Sprejeta je bila s 14 glasovi za, Rusija se je vzdržala.

Več predlogov resolucij, ki so se nanašale na prekinitev ognja in neoviran humanitarni dostop, pa je bilo v Varnostnem svetu zavrnjenih. Pri mnogih so pravico do veta uveljavile tudi ZDA.

Od začetka vojne je bilo v Gazi ubitih več kot 54.000 Palestincev, okoli 125.000 pa je bilo ranjenih.

POSEBNI VIDEO: V Ljubljani je bilo težko preživeti