Menu Item
Direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačić je po informaciji, da so odpoved dali trije radiologi, za STA poudaril, da se z njimi pogovarjajo o možnostih nadaljnjega sodelovanja. Radiologi naj bi zagotavljali, da bodo še naprej sodelovali s SB Celje. Razlog za odpovedi radiologov pa je po besedah direktorja v njihovih obremenitvah in ne v denarju.
Direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačić je poudaril, da informacije, da iz celjske bolnišnice odhajajo zadnji trije radiologi, ne držijo. Odpoved so dali trije od skupaj osmih redno zaposlenih specialistov radiologije, je dejal. Od osmih radiologov je sicer trenutno ena radiologinja na starševskem dopustu, nekateri pa so zaposleni delno. Preračunano ima tako celjska bolnišnica trenutno za 5,2 radiologa, je pojasnil direktor. Sicer pa po pogodbah sodelujejo še z 22 zunanjimi radiologi.
Vodstvo bolnišnice je bilo o odhodu treh radiologov obveščeno konec julija, odpovedi pa v veljavo stopijo 1. oktobra. Dva od treh sicer nista bila zaposlena za polni delovni čas. Vsi trije so tako skupaj opravili za 2,3 radiologa rednih delovnih ur. Z njihovim odhodom bo bolnišnica imela redno zaposlenih za 2,9 radiologa. “To seveda ni noben poskus blažitve problematike, ker problem je velik,” je jasen Kovačić.
Pojavljale so se tudi informacije, da brez treh radiologov, ki so podali odpovedi, v celjski bolnišnici ne bo več radiologov, ki bi se vključevali tudi v nujno zdravstveno varstvo — torej v dežurstva v nočnem času ter ob koncih tedna in za praznike. Tudi to po besedah direktorja ne drži.
Bi bilo pa brez omenjenih treh radiologov vzdrževanje neprekinjenega zdravstvenega varstva izjemno oteženo, je opozoril. A kako velik bo problem, še ni povsem jasno.
Razlog za odpoved ni denar, ampak delovne razmere
V Splošni bolnišnici Celje so s tremi radiologi še vedno v pogovorih. “Oni so vseskozi izražali tudi zagotovilo, da bodo ostali v sodelovanju z bolnišnico Celje, vprašanje je ostala samo oblika sodelovanja, in da bodo tudi vzdrževali obseg dežurne službe, kot so ga doslej,” je poudaril Kovačić. Pogodbeno sodelovanje bi bilo sicer za bolnišnico dražje od rednih zaposlitev, in sicer zaradi drugačne obdavčitve dela po pogodbah civilnega prava.
O razlogih za odpovedi je direktor povedal, da so bili trije radiologi ključni pri zagotavljanju nujnega zdravstvenega varstva, potem, ko je pred letom in pol odpoved dalo sedem radiologov. “V tem letu in pol so bili izrazito, izrazito preobremenjeni,” je pojasnil.
Vsak od njih je namreč opravili približno sedem do osem dežurstev mesečno, kar je po besedah Kovačića dvakratnik povprečne mesečne obremenitve posameznega zdravnika specialista v bolnišnici. Po dežurstvih pa so radiologi še ostajali v službi in odčitavali izvide. Zato razlog v odpovedih ni bil “lov za denarjem”, pač pa ureditev delovnih razmer, je poudaril.
Zdravniška zbornica: Zaradi odhodov iz zasebnega sektorja smo zaskrbljeni
Na Zdravniški zbornici Slovenije so ob novici o odhodih treh radiologov iz celjske bolnišnice poudarili, da odhode zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema spremljajo z zaskrbljenostjo. Dodali so, da ves čas opozarjajo in pozivajo odločevalce k ureditvi in izboljšanju pogojev dela.
Odločevalci bi morali po oceni zbornice prav tako vodstvom dati več možnosti nagrajevanja, s katerimi bi lahko zaposlene lažje zadržali v javnih zdravstvenih zavodih.
Skrb vzbujajoč je namreč podatek, da zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično prekomernih obremenitev o odhodu iz javnega zdravstva po podatkih ankete zbornice iz leta 2022 razmišlja polovica zdravnikov, so opozorili. Ti zdravniki si želijo predvsem boljše organizacije dela, omejitve dela na zakonsko določenih 48 ur tedensko in več spoštovanja ter razumevanja nadrejenih.
Želijo si sistemskih sprememb
V vmesnem času bo Splošna bolnišnica Celje zagotavljala nemoteno, varno in kakovostno obravnavo pacientov, so za N1 pojasnili v bolnišnici. Pomanjkanje specialistov radiologije bodo skušali rešiti z zunanjimi sodelavci, nove sodelavce že iščejo — tudi v tujini — v prihodu pa sta tudi dva specializanta radiologije, so dodali. Še bolj pa si želijo sistemskih sprememb.
Glede na to, da bolnišnice zagotavljajo nujno zdravstveno varstvo, hkrati pa obravnavajo bolnike z najtežjimi zdravstvenimi stanji, je treba spremeniti način plačevanja in več denarja nameniti javnim zavodom, meni. Kot tretji ukrep pa predlaga možnost, po kateri bi lahko javni zdravstveni zavodi sklepali pogodbe za popoldansko delo z lastnimi zaposlenimi. Te pogodbe pa bi morale biti manj obdavčene, kot so trenutno, je poudaril.
“Mislim, da je pripravljenost za spremembe zdaj velika,” je odgovoril na vprašanje, kako so se na ministrstvu za zdravje odzvali na predlagane tri ukrepe. Ministrstvo je po njegovih besedah za 27. avgust napovedalo sestanek z vsemi bolnišnicami, kjer bodo govorili o omenjenih predlogih.
Na ministrstvu sicer pripravljajo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo po napovedih razmejila javno in zasebno zdravstvo. A bi lahko predlagane ukrepe po besedah Kovačića ministrstvo uvedlo že z uredbo in to še pred sprejemom zakona.
Kovačić kot problem izpostavlja dejstvo, da je na področju radiologije omogočeno plačevanje po realizaciji, torej vseh opravljenih zdravstvenih storitev in ne samo vnaprej načrtovanega obsega, kot na nekaterih drugih področjih.
V času prejšnjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je v določenem obdobju za vse zdravstvene storitve veljalo plačevanje po realizaciji z namenom skrajševanja čakalnih dob. Po oceni Kovačića je bil poskus v prvi fazi učinkovit, potem pa se je izrodil.
Po njegovem mnenju gre za nelojalno konkurenco, saj morajo javni zdravstveni zavodi zagotavljati tudi neprekinjeno zdravstveno varstvo, hkrati pa se morajo držati številnih pravil. Rezultat je manjše plačilo za težje delo, je opozoril. Po njegovih besedah imajo podobne težave kot celjska tudi nekatere druge slovenske bolnišnice, sledila pa bila lahko tudi klinična centra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje