Menu Item
Radiotelevizija Slovenija v tem trenutku s predlogom vladi po zvišanju prispevka ne bi uspel, je na seji programskega sveta dejal generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough. Po napovedih naj bi RTVS letošnje leto končal s skoraj desetimi milijoni evrov primanjkljaja.
Programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) se je na seji seznanil z izhodiščnim gradivom generalnega direktorja zavoda Andreja Grah Whatmougha o uskladitvi rtv-prispevka in izvedbi stavkovnega sporazuma iz leta 2018. Direktor je pri tem izrazil prepričanje, da RTVS v tem trenutku s predlogom vladi po zvišanju prispevka ne bi uspel.
Letos s skoraj desetimi milijoni evrov primanjkljaja
Gradivo navaja tudi ukrepe za izboljšanje finančnega poslovanja RTVS, med katerimi so povečanje tržnih prihodkov, nova sistematizacija delovnih mest, racionalizacija poslovanja in morebitni predlog za ustavno presojo določb zakona o slovenskem filmskem centru, ki zadevajo zavod. Grah Whatmough je opozoril, da je stanje še kako resno, saj naj bi po prognozah RTVS letošnje leto končal s skoraj desetimi milijoni evrov primanjkljaja.
Svet delavcev RTVS pričakuje, da bo vodstvo zavoda zahtevalo od vlade, naj izpolni svoje obveznosti iz stavkovnega sporazuma iz leta 2018. A po mnenju Grah Whatmougha RTVS tega ne more doseči po pravno iztožljivi poti, saj zavod ni neposredni porabnik državnega proračuna, temveč se financira iz rtv-prispevka in tržnih prihodkov. Dejal je, da je poteza na strani socialnih partnerjev, ki lahko terjajo izvedbo sporazuma tudi za RTVS.
Direktorjeva stališča so naletela na različne odzive svetnikov. Jože Poglajen je izrazil začudenje, da je Grah Whatmough v zvezi s predlogom po zvišanju rtv-prispevka že vnaprej obupal. Poglajen je tudi izrazil razočaranje, ker programski svet nima dovolj politične volje, da bi sam pozval vlado k uskladitvi prispevka. Jelka Stergel je opozorila, da racionalizacija poslovanja RTVS ne sme pripeljati do dodatnega krčenja programske sheme.
Slavko Kmetič je ocenil, da ima zavod še veliko notranjih rezerv za racionalizacijo finančnega poslovanja. Po mnenju Ane Tavčar Pirkovič bi lahko RTVS s sodobnimi načini trženja pomembno okrepil prihodkovno stran. Po mnenju Janeza Juhanta pa bi RTVS veliko lažje uspel s predlogom ustanovitelju oziroma vladi po zvišanju rtv-prispevka, če bi se dejansko vedel kot javni zavod in s programskimi vsebinami ne bi nagovarjal zgolj dela javnosti.
RTVS se še pogaja z Ukomom
Grah Whatmough je tudi pojasnil, da zavod z uradom vlade za komuniciranje (Ukom) še ni sklenil pogodbe o tržnem delu medijskega pokrivanja predsedovanja Slovenije Svetu EU, so pa v teku pogajanja. Po njegovih besedah je RTVS v prvi ponudbi Ukomu navedel ceno 717.000 evrov, Ukomov odziv pa je vseboval ceno 180.000 evrov. Ni pa direktor navedel cene, ki jo je zavod vnesel v drugo ponudbo in kakšen je bil v tem primeru odgovor vladne strani.
Svetnica Petra Ložar je izrazila skrb, da vlada ne bi plačala stroškov, ki jih bo RTVS imel s pokrivanjem slovenskega predsedovanja Svet EU in bi si s tem nakopal dodatni finančni primanjkljaj oziroma bi stroški obremenili javno službo zavoda. Juhant pa je Ložarjevi očital, da je neokusno izražati dvom v Ukomovo plačilo in to utemeljevati s primerom Slovenske tiskovne agencije, pri kateri gre po njegovih besedah za drugačno zgodbo.
Sicer se je 29-članskemu programskemu svetu RTVS na današnji seji prvič pridružil Ivan Kramberger, ki ga državni zbor v petek imenoval za svetnika.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!