Menu Item
Število okužb v Sloveniji skokovito narašča. V zadnjem tednu smo kar trikrat potrdili več kot štiri tisoč okužb, napovedi pa niso dobre. Že prihodnji teden lahko pričakujemo, da bo padel tudi rekord iz 9. novembra lani, ko smo potrdili 4.483 okužb. Proti koncu meseca, ko naj bi po izračunih dosegli vrh petega vala, ki ga poganja koronavirusna različica omikron, bi lahko potrdili med osem in deset tisoč primerov na dan.
V zadnjih dneh je število okužb s koronavirusom v Sloveniji zelo poskočilo, saj smo znova potrdili več kot štiri tisoč okužb. To pomeni, da se je tudi pri nas že začel peti val, ki ga poganja bolj nalezljiva različica koronavirusa omikron.
Po napovedih, ki jih pripravlja izr. prof. dr. Janez Žibert, profesor na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani in član covid-19 Sledilnika, lahko v naslednjih dneh pričakujemo še višje število okuženih.
Kot je povedal za N1, lahko po trenutnih projekcijah vrh petega vala pričakujemo nekje konec januarja, natančneje po 20. januarju. V tem primeru bi lahko, v kolikor bodo kapacitete testiranja to dovoljevale, po izračunih v povprečju na dan potrdili med 8.000 in 10.000 novo okuženih, kakšen dan več, kakšen dan manj.
Ob tem pa Žibert poudarja, da so te ocene narejene brez upoštevanja morebitnih ukrepov, v kolikor jih bomo v tem času začeli izvajati. Vrh bolnišničnih obravnav in obravnav v enotah intenzivne terapije (EIT) pričakujemo na začetku februarja.
Če se bo trend nadaljeval, naslednji teden novi rekordi
Žibert pravi, da smo že en teden v fazi 5. vala, ko imamo zelo hitro rast števila okuženih. “Če primerjamo incidenco okuženih v tem tednu s prejšnjim tednom, lahko ugotovimo, da imamo 100-odstotno povečanje števila okuženih glede na prejšnji teden. Če bomo nadaljevali v takšnem trendu, lahko v naslednjem tednu pričakujemo številke, ki bodo podvojene od današnjih,” pojasnjuje.
Kot pravi, so trendi tudi v drugih državah podobni. V Franciji je na primer tedenska incidenca okuženih iz tedna pred božičem poskočila iz 500.000 na 1.000.000, na Danskem iz 75.000 na 138.000 ter v Španiji iz 260.000 na 570.000.
Napoved: prihodnji teden čez 40 tisoč potrjenih primerov
Zaradi hitrega širjenja virusa bi lahko v izolaciji in karanteni pristalo veliko ljudi. “To pomeni veliko število aktivno okuženih in veliko število skupno okuženih v tem valu, kar bo mnogo več kot v prejšnjih valovih epidemije. Ta teden bomo imeli čez 20.000 potrjeno pozitivnih, naslednji teden pričakujemo dvakrat toliko, potem pa menim, da bi se morale zadeve počasi umirjati oziroma številke ne bi smele več tako naraščati. To upam predvsem zaradi tega, ker pričakujem, da se bomo ob takih velikih številih začeli obnašati bolj samozaščitno in bomo s tem manjšali število prenosov okužbe,” ocenjuje sogovornik.
Če ne bo presenečenj, bi se lahko zadeve v roku enega meseca umirile
Pa lahko po doseženem vrhu števila okužb pričakujemo hiter padec? Žibert pravi, da je v teoriji širjenja nalezljivih bolezni tako, da pri hitrem naraščanju števila okuženih hitro dosežemo vrh, ki je zelo visok, potem pa padanje števila okužb ne poteka enako hitro kot pri naraščanju, ampak počasneje. “Vseeno pa hitreje kot v primeru počasnega naraščanja števila okužb. Pričakujem, da bi se po hitrem doseženem vrhu morale zadeve normalizirati v enem mesecu po vrhu, seveda če ne bo še kakšnih novih presenečenj,” ocenjuje.
V začetku februarja bodo bolj polne tudi bolnišnice
Smo pa lahko glede na znane podatke in študije o omikronu bolj optimistični pri napovedih glede zasedenosti bolnišnic in intenzivnih postelj. “V tem valu glede na predpostavke, da je pri omikronu za 50-70 odstotkov manj težjih potekov kot pri delti, vsaj po modelih ne pričakujemo višjih številk bolnišničnih obravnav in obravnav v enotah intenzivne terapije, kot smo jih imeli v četrtem valu,” pravi.
Pri tem pa poudarja, da se vrhovi bolnišničnih obravnav vedno zgodijo z najmanj tedenskim zamikom po vrhu okužb, zato vrh v bolnišnicah, če napoved vrha števila okužb drži, pričakujemo nekje na začetku februarja. “Na vrhu bolnišničnih obravnav pričakujem zasedenost okoli 1.000 postelj, v enotah intenzivne terapije pa okoli 250. Seveda so to napovedi za en mesec vnaprej in imajo veliko mero nedoločenosti,” dodaja.
Tudi pri številu mrtvih zaradi covida-19 bi morala biti situacija po njegovih besedah podobna kot pri bolnišničnih obravnavah, torej naj ne bi presegli števila smrti četrtega vala. Na vrhu četrtega vala smo imeli v Sloveniji okoli 18 smrti v 7-dnevnem povprečju, po Žibertovih ocenah pa bi morali imeti zaradi omikrona zdaj manj smrtnih primerov.
Po besedah Janeza Žiberta je zadnji val zelo drugačen od prejšnjih, čeprav ima v resnici vsak val svoje posebnosti. “Tukaj imamo izjemno nalezljivo različico koronavirusa omikron, ki povzroča veliko število okuženih, zaradi svojih karakteristik pa imamo nižje verjetnosti težjih potekov bolezni, torej manj bolnišničnih obravnav in smrti, še posebej pri cepljenih s poživitvenim odmerkom. Vsaj tako kažejo študije, ki so bile narejene do zdaj. Še vedno pa se moramo zavedati, da bomo imeli veliko število okuženih in tudi nizke verjetnosti težjih potekov bolezni, še ne pomenijo, da takih potekov ne bo. Zato je potrebno skrbno spremljati in se pravočasno in pravilno odzivati na razmere, da preprečimo morebitno preobremenjenost zdravstvenega sistema,” pravi sogovornik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje