Menu Item
Gore smeti, pomečkana trava, ostanki kurjenja v naravi, človeški iztrebki – to so vsakodnevni prizori, ob katerih se zbujajo domačini na priljubljenih slovenskih turističnih destinacijah. Turisti si brez zadržkov postavijo šotor na zasebnem zemljišču ali avtodom parkirajo sredi neokrnjene narave na strogo varovanem območju Triglavskega narodnega parka. Kazni so ponekod tako nizke, da se jim bolj izplača tvegati kot prenočiti v kampu.
“Prejšnjo nedeljo dopoldne sem se sprehodila do plaže Bohinjskega jezera in v dveh zalivih opazila trideset Francozov, ki so imeli po tleh razgrnjene ležalke in spalke, pripoveduje Lucija Oder, domačinka iz Bohinja. “Preden so odšli, so si v jezeru umili zobe in se umivali z milom. Nato pa so za sabo pustili tak masaker, da vam ne morem povedati,” vidno zgrožena pojasnjuje gozdarka in ustvarjalka poučnih vsebin o naravi na družbenih omrežjih. “Pločevinke piva, konzerve hrane … vse to je ostalo za njimi.”
To še zdaleč ni osamljen primer divjega kampiranja oziroma kampiranja na črno, ki je v Sloveniji prepovedano. Kot gozdarka je med obiskom gozdov na širšem območju Bleda že večkrat opazila turiste, ki so denimo spali v visečih mrežah. Turisti pa so se, kot pripoveduje, “udomačili” tudi v kozolcu pred njihovo domačo hišo. Postavili so si šotor, zunaj, kjer imajo pipo za zalivanje vrta, pa so pomivali posodo. “Domačini ne moremo tako živeti.”
“Nekje mora biti meja in v narodnem parku zagotovo je ta meja. Ne moreš si privoščiti, da na najbolj elitni in naravovarstveno pomembni turistični točki kampiraš. To je nesprejemljivo,” še doda Oder. Meni, da bi morali poostriti nadzor in zvišati kazni.
Nadzor na bolj obremenjenih turističnih območjih v Sloveniji, kot so Bohinj, Bled, Posočje, Jezersko in Kranjska Gora, v poletni sezoni dnevno opravlja pristojno medobčinsko redarstvo, ki se mu občasno pridružijo naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka (TNP), v visokogorju pa gorske policijske enote.
Tovrstni turizem je eksplodiral
Čeprav na zavodu TNP pravijo, da se število tovrstnih kršitev z leti zmanjšuje, pa izkušnje s terena po pripovedovanju predstavnikov občin kažejo drugače. “Tovrstni turizem je med koronskim časom in po njem praktično eksplodiral,” pove Gregor Jarkovič z medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki opravlja nadzor na širšem območju Kranjske Gore in Jesenic.
Najbolj problematična so območja, ki so turistično najbolj zanimiva. Divjim kampistom ne zmanjka idej. Utaborijo se povsod: na uradnih in neuradnih parkiriščih, na gozdnih in peš poteh, obalah jezer in rek, v gozdu, na travnikih, gozdnih jasah … “Povsod. Le v vodotoku še nismo beležili kampiranja,” pove Jarkovič. Turisti pa nimajo “nobenih zadržkov” vozilo parkirati na zasebnem travniku, sredi obalnega pasu ali gozda.
Prikimajo tudi na Jezerskem, Bledu in v Posočju. V občinah Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči so letos skupaj zaznali 848 kršitev, v Bohinju 181, na Bledu 371. Pri tem je treba upoštevati, da je realno število kršitev še večje, vendar nadzornikom vseh ne uspe ujeti.
“Število kršitev črnega kampiranja narašča zadnja leta,” pripovedujejo v občini Kobarid. Razlogi so različni: od porasta turistov, vse večje priljubljenosti kampiranja in bivalnih vozil, omejenih kapacitet v kampih in drugih turističnih nastanitvah do prenizkih kazni.
Čeprav se zavedajo, da kampi poleti pokajo po šivih in da turisti včasih ne morejo nikjer prespati, Bohinjka Lucija Oder pravi, da si domačini ne želijo novih kampov. “Ljudi je že tako preveč, vsak nov kamp bi privabil še dodatne goste, tega pa infrastruktura ne bo prenesla. Že sedaj nimamo dovolj ne gostiln, ne trgovin, ne zdravnikov, kaj šele, da bi imeli kampe, tako kot v Posočju, na vsakih sto metrov. Tega nočemo,” pove.
Kazen za divje kampiranje nižja od cene nočitve v kampu
Nadzorniki kršitelje le opozorijo ali jim izdajo globo. Na območju TNP so kazni razmeroma visoke, in sicer znašajo od 100 do 1.000 evrov za posameznika, zunaj tega območja pa so precej nizke. V Bohinju, na Bledu in v Posočju morajo kršitelji odšteti dobrih 83 evrov na osebo. Če to storijo dovolj zgodaj, plačajo le polovičko, nekaj več kot 40 evrov, nam pojasnijo. Tako jim narekuje nacionalna zakonodaja.
V skladu z občinskimi odloki lahko redarji osnovni kazni dodajo še globo za na primer parkiranje avtodoma na mestu, kjer to ni dovoljeno. To pomeni, da lahko na območju Kranjske Gore in Jesenic kršitelje kaznujejo z do 200 evri kazni na osebo. “Nacionalna zakonodaja z višino glob močno zaostaja, saj so kazni nižje kot uradna tarifa v kampih. Skratka, neučinkovito,” pove Jarkovič.
Divje kampiranje oziroma taborjenje in prepovedi s tega področja so v osnovi urejeni z zakonom o javnem redu in miru, prav tako ga obravnavajo tudi odloki lokalnih skupnosti in ostali predpisi s področja narave, na primer zakon o ohranjanju narave in akti o ustanovitvi varovanih območij, kot je zakon o Triglavskem narodnem parku.
Da so kazni prenizke, enotno poudarjajo na več občinah. Turistom se včasih bolj “izplača” divje kampirati, kot da bi prenočili v kampu. “Ko kršitelja najdejo in oglobijo, lahko prevzame položnico in spi naprej, saj za en prekršek ne moreš biti dvakrat kaznovan. Če za primer izračuna predvidimo, da turista redarji odkrijejo in oglobijo vsako drugo noč, stane črno kampiranje v Sloveniji 20 evrov na noč na osebo, kar je cenejše od večine kampov,” pojasni tolminski župan Alen Červ. Pri tem dodaja, da redarji nimajo pristojnosti, da bi denimo vstopili v avtodom in preverili, koliko oseb prenočuje v njem, ter na podlagi tega izdali ustrezno kazen.
Občine so že večkrat dale pobudo za dvig kazni na 1.000 evrov, kolikor znaša znotraj območja Triglavskega narodnega parka. A zaenkrat so bile “neuspešne”. Za komentar smo prosili pristojno notranje ministrstvo, vendar odgovora za zdaj še nismo dobili.
Razmetan toaletni papir, odpadne vode in fekalije, gore smeti, pomečkana trava, ostanki kurjenja v naravi, ki ogrožajo požarno varnost. Dokler se stvari ne bodo uredile, bodo domačini in nadzorniki še naprej le nemočno opazovali “podcenjujoč in nespoštljiv odnos do naravnega okolja, lastnikov zemljišč in domačinov”. Sledi, ki jih za sabo puščajo obiskovalci, škodujejo ljudem, rastlinam, živalim in njihovim življenjskim prostorom. Divjim živalim, ki niso vajene bližine ljudi, prisotnost človeka povzroča stres, kar vpliva na njihove življenjske procese, posledično pa na številčnost populacije.
Poleg tega turisti, ki v kraju prenočujejo, s turistično takso plačujejo uporabo infrastrukture v kraju, denar pa se steka v občinski proračun. “Osebe, ki prenočujejo ilegalno, za rabo storitev in ugodnosti v kraju ne prispevajo, a jih prav tako uporabljajo,” dodajo na Javnem zavodu za Turizem Bled.
Včasih se kršitelji izgovarjajo na nepoznavanje pravil, češ da je divje kampiranje ponekod v tujini dovoljeno. Vendar pa, kot opozarjajo na TNP, so prepovedi kampiranja jasno označene s piktogrami na vseh informacijskih tablah, še posebej v alpskih dolinah in na izhodiščih za visokogorje, tako da je to pravilo zelo težko spregledati.
“Bolj divje spiš, več lajkov dobiš”
Divje kampiranje je privlačna vsebina tudi za “zbiranje lajkov” na družbenih omrežjih. “Bolj divje spiš, bolj greš v ekstreme, več lajkov dobiš,” pravi Oder. Z le malo truda tudi sami na družbenih omrežjih pod ključniki #wildcamping #Slovenia opazimo številne fotografije divjega kampiranja v Sloveniji.
Ljubitelji avantur so med sabo dobro povezani, izpostavijo na občini Jezersko. Z le nekaj kliki se lahko pridružite Facebookovim skupinam ali spletnim aplikacijam, na katerih si člani delijo ideje za najlepše lokacije, kjer “lahko” prenočijo. Pa čeprav je v resnici – v primeru Slovenije – to strogo prepovedano.
“S kršitelji poskušamo izvedeti, kako so prispeli do lokacij, ki jih še sami komaj najdemo,” pove vodja medobčinskega inšpektorata Jarkovič. Tudi uradno se odzivajo na objave na forumih, spletnih ponudnikov, v aplikacijah ter od njih zahtevajo, da lokacije, kjer je kampiranje prepovedano, umaknejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje