Menu Item
Če v gozdu srečate mačko, ni nujno, da gre za domačo žival – lahko gre za divjo mačko. Čeprav ju zaradi podobnosti lahko hitro zamenjamo, se domača in divja mačka precej razlikujeta, tako po videzu kot vedenju. Katere so te razlike in koliko divjih mačk imamo v Sloveniji, nam je pojasnil doc. dr. Hubert Potočnik z ljubljanske biotehniške fakultete.
Marsikdo ne ve, da v slovenskih gozdovih živi evropska divja mačka (latinsko Felis silvestris), ki je na prvi pogled podobna domači, a se precej razlikujeta.
Divje mačke so večje in težje. V dolžino lahko skupaj z repom merijo več kot en meter. Visoke so lahko do 42 centimetrov in tehtajo do 9 kilogramov. Imajo debelejši in krajši rep s črno konico ter daljšo in gostejšo dlako. “Evropska divja mačka se je razvijala v srednji Evropi, medtem ko se je domača razvila iz afriške divje mačke oziroma nubijske rumene mačke, torej gre za dve popolnoma različni vrsti,” je za N1 pojasnil doc. dr. Hubert Potočnik z oddelka za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete.
Od domačih pa se razlikuje tudi v vedenju. “Na svojem območju ne pustijo nobenih drugih mačk oziroma svojih vrstnic. Medtem ko udomačene vzgajajo mladiče v skupinah in imajo zelo nerazvito teritorialnost, so divje mačke popolnoma drugačne, torej izrazito samotarske in zelo teritorialne,” je pojasnil.
Divja mačka odlično pleza po drevju, rada se naseli v opuščenih jazbinah in lisičinah. Prehranjuje se predvsem z malimi glodalci in ptiči. “Lovi krte, veverice, mlade zajce, včasih upleni tudi mladiča srne, dvoživke in plazilce,” so dodali na Lovski zvezi Slovenije (LZS).
Staro celino poseljuje že 300 tisoč let
Po besedah profesorja z biotehniške fakultete v Sloveniji živi med 1.500 in 2.500 divjih mačk. “Ker se življenjski pogoji ne spreminjajo, lahko povemo, da ta ocena velja za zadnjih deset let. Podana je v precej velikem razponu, a je najnatančnejša strokovna ocena, ki je trenutno možna,” je dejal Potočnik.
Divje mačke so najpogostejše na Notranjskem, južnem Dolenjskem ter na Slovenskem primorju, a nanje lahko naletimo tudi v drugih delih. “Pojavi se lahko povsod, razen v visokogorju. Opažene so bile tudi na Goričkem, Pohorju in drugih območjih, a žal nimamo sistematičnih podatkov, skupne baze, v kateri bi se ti podatki zbirali,” je dodal Potočnik.
Ker ta vrsta mačk velja za redko in ogroženo, je v Sloveniji zaščitena od leta 1993. “Do takrat je bila lovna vrsta, a teh živali niti takrat niso tarčno lovili. Če so jo že uplenili, je to bilo zgolj zaradi naključja,” je dejal Potočnik. Po njegovih besedah evropska tla poseljujejo že vsaj 300 tisoč let, čez čas pa so se razvile toliko, kot jih poznamo danes. Kot so za N1 pojasnili na slovenski lovski zvezi, je divja mačka redka tudi, ker se uspešno pari z domačo mačko.
Hubert Potočnik je še dodal, da so evropske divje mačke precej plašne, ob morebitnem srečanju s človekom pa se potuhnejo k tlom in “upajo, da so ostale neopazne. V trenutku, ko začutijo, da so varne, pa pobegnejo”. Pojasnil je, da niso agresivne ali napadalne. “Večja verjetnost, da jih opazimo, je, ko v gozdovih primanjkuje hrane, torej malih sesalcev. Takrat se odpravijo na travnike in na odprta obgozdna območja,” je še pojasnil Potočnik in dodal, da se divje mačke rade izpostavljajo sončnim žarkom v hladnejših mesecih.
Divja mačka je bila sicer upodobljena na eni od serij slovenskih poštnih znamk.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje