Menu Item
Slovenski lovci so lani odstrelili več kot 19.000 divjih prašičev, zato v Lovski zvezi Slovenije zavračajo kritike, da niso opravili svojega dela pri preprečevanju škod zaradi te vrste divjadi. Kot je pojasnil predsednik lovske zveze Lado Bradač, prav tako ne drži, da bi lovci avtomatično dobili nagrade za vsako odstreljeno žival.
V zvezi s perečo problematiko zaradi škode, ki jo zlasti na Krasu in v Brkinih povzročajo divji prašiči, se je v začetku tedna na terenu mudil tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anton Harej. Ta je tedaj med drugim navedel, da bodo lovske družine za odvzem nad povprečnim petletnim načrtom tudi v letu 2022 nagrajene za odvzem živali moškega spola s 50 evri in za odvzem živali ženskega spola s 100 evri.
Kot je danes za STA pojasnil predsednik LZS Lado Bradač, se v javnosti ustvarja vtis, da dobivajo nagrado za vsako odstreljeno žival, kar pa ne drži. Do zdaj lovci niso dobili še nobenega izplačila, če pa že bodo dobili kakšne nagrade po zakonu o ukrepih za preprečevanje afriške prašičje kuge, pa bo to le za odstrel nad doseženim petletnim povprečjem.
Harej je ob obisku Brkinov ob nezadovoljstvu kmetov zaradi ovrednotenja izplačane škode omenil možnost, da bi pri prvi oceni škode, ki je zdaj izključno v pristojnosti lovske družine, s svojimi strokovnjaki pomagali kmetijsko gozdarski zavodi.
Bradač pa je glede tega spomnil, da obstaja posebna komisija pri ministrstvu, ki v primeru pritožbe kmetov praviloma odloča v prid slednjih. Ob tem je prvi mož lovske zveze prepričan, da lovcem ne smejo odreči pravice do sodnega varstva, saj da ne morejo plačevati škode “vsakemu kmetu, ki bo zatulil, da ima škodo”.
“Ustvarja se nepotreben pritisk na lovce”
Lovska zveza je sicer v današnjem sporočilu za javnost navedla, da je bilo za leto 2021 v lovsko informacijski sistem Lisjak vnesenih 2772 primerov prijavljenih škod ter podatki o izplačanih 334.875 evrov odškodnin in 5874 ur dela lovcev za odpravo škode.
“Zato menimo, da se zaradi dveh primerov še nedogovorjene škode na Primorskem ustvarja nepotreben pritisk na lovce. Namesto spodbujanja konflikta je treba spodbujati sodelovanje kmeta in lovca, saj brez tega ni mogoče uspešno upravljati s populacijami divjih prašičev,” so dodali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!