Menu Item
Za imenovanje na najvišje uradniške položaje so morali imeti kandidati v preteklosti praviloma tri leta primerljivih vodstvenih izkušenj, v času prejšnje vlade pa je ta kriterij nadomestilo preverjanje vodstvenega potenciala kandidatov. Nekateri naši sogovorniki to spremembo pozdravljajo, saj da odpira vrata tudi mladim sposobnim kadrom, ki doslej vodstvenih izkušenj niso mogli pridobiti. Drugi imajo na psihološko testiranje, na katerem temelji ocena vodstvenega potenciala in ga izvaja kadrovski in karierni center Kragelj&Kragelj, kar nekaj pripomb. Še zlasti se sprašujejo o potrebnosti in primernosti vprašanja o zadovoljstvu kandidatov z njihovim spolnim življenjem.
Posebne natečajne komisije imajo v zadnjih mesecih veliko dela. Vladajoči namreč po prihodu na oblast praviloma hitijo z razrešitvami najvišjih uradnikov na položaju – torej predstojnikov vladnih služb, generalnih direktorjev in generalnih sekretarjev v ministrstvih, predstojnikov organov v sestavi ministrstev … – za katere leto dni po prevzemu funkcij nimajo zakonskih omejitev.
Posebne natečajne komisije, ki jih uradniški svet imenuje za vsak javni natečaj posebej, morajo nato oceniti primernost kandidatov, ki se prijavijo za ta mesta. V prihodnjih mesecih bodo natečajne komisije ocenjevale tudi kandidate za najvišje uradnike na položaju na treh novoustanovljenih ministrstvih.
Precej dela pa ima v zadnjem času tudi kadrovski in karierni center Kragelj&Kragelj, ki opravlja psihološko testiranje kandidatov za najvišje uradnike na položaju. Uradniški svet se je namreč v prvi polovici leta 2021 odločil, da bo tri leta primerljivih vodstvenih izkušenj nadomestil z ugotavljanjem vodstvenega potenciala kandidatov. Ker posebne natečajne komisije niso strokovno usposobljene za psihološko testiranje, pa je bila izvedba teh testov prepuščena zunanjemu izvajalcu.
Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da je odločitvi za prehod na merjenje vodstvenega potenciala botrovalo več razlogov. Tako je bilo po njihovih navedbah težko najti osebo s primerljivimi vodstvenimi izkušnjami, ki bi lahko na primer vodila organ z več kot tisoč zaposlenimi. Vodstvene izkušnje je bilo, kot pravijo, še zlasti težko primerjati, če je bil kandidat v preteklosti zaposlen v zasebnem sektorju ali celo v tujini.
Kot dodatni razlog na ministrstvu navajajo precejšnjo neenotnost natečajnih komisij pri ocenjevanju primerljivih vodstvenih izkušenj. Predvsem pa izpostavljajo, da so bila s tem kriterijem zaprta vrata do vodenja tistim, ki imajo sicer velik potencial, ne pa tudi (dovolj) vodstvenih izkušenj. Tako do najvišjih uradniških položajev po navedbah ministrstva za javno upravo niso mogli priti mladi sposobni kandidati, prav tako pa direktor organa ni mogel postati nekdo, ki je sicer znotraj tega organa zgradil svojo kariero in tudi zasedal določena vodstvena delovna mesta, a ta z direktorskim položajem niso primerljiva.
Minister za javno upravo v tretji Janševi vladi Boštjan Koritnik nam je dejal, da je šlo pri zamenjavi vodstvenih izkušenj s preverjanjem vodstvenega potenciala za avtonomno odločitev uradniškega sveta, ki pa jo je sam podpiral. “Razlog je preprost: v javni sektor želimo privabiti najboljše možne kadre, tudi na vodstvene položaje. To niso nujno najstarejši in najbolj izkušeni, temveč so lahko tudi mladi in na vodstvenih položajih nepreizkušeni, ki pa brez priložnosti vodstvenih izkušenj ne bodo pridobili, predvsem pa brez priložnosti v javnem sektorju verjetno ne bodo ostali,” je poudaril Koritnik.
Zato je po njegovih navedbah ključno, da ne prihaja do ločevanja na stare in mlade, temveč na dobre in manj dobre (slabe). “Tudi preverjanje vodstvenega potenciala vsebuje element izkušenj, a ne preko formalnosti, kot je število let, temveč preko znanja. Če tega ni, potem očitno oseba ni znala preliti let na vodstvenem položaju v znanje vodenja,” je še dodal Koritnik.
Nekateri naši sogovorniki, ki so se po letu 2021 potegovali za najvišje uradniške položaje in so torej izpolnili obsežen psihološki test z blizu 400 vprašanji, pa dvomijo, da ta lahko da pravo sliko vodstvenega potenciala. Še zlasti jih je zmotilo vprašanje o tem, ali so s svojim spolnim življenjem (povsem) zadovoljni. Na voljo so imeli tri odgovore: da, ne in ne vem. V tem vprašanju je več naših sogovornikov prepoznalo poseg na področje intime.
Direktor in solastnik podjetja Kragelj&Kragelj Radovan Kragelj nam je potrdil, da je v testu res “dikcija”, ki se glasi: “S svojim spolnim življenjem sem povsem zadovoljen.” Ob tem pa je zagotovil, da gre za edino tovrstno “dikcijo” in da jih spolno življenje kandidatov ne zanima. “To vprašanje je v funkciji ugotavljanja čisto specifičnih lastnosti, ki so pomembne pri vodstvenem potencialu. Je eden od gradnikov določenih sklopov, ki so pri vodenju pomembni. Nikoli pa se ne ukvarjamo z analizo posameznega vprašanja. Analiziramo nekatere sklope in kompetence, in to vprašanje je le eno od sestavnih delov,” je dejal. Poudaril je, da so kriterije, ki jih morajo meriti, oblikovali na ministrstvu za javno upravo, njihovo podjetje pa da ugotavlja, v kolikšni meri kandidati ustrezajo postavljenim zahtevam. “Ne gre za teste, pri katerih smo mi postavili vprašanja, temveč ti testi izvirajo iz mednarodnega strokovnega okolja, mi pa ta vprašanja zgolj uporabljamo,” je še dejal Radovan Kragelj.
Testiranje vodstvenega potenciala pa sproža še nekatere pomisleke. Tako je član nekaterih natečajnih komisij Frančišek Verk, sicer predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, izpostavil, da kandidati test izpolnjujejo na daljavo (izpolnjen vprašalnik morajo po naših informacijah vrniti v dveh dneh od njegovega prevzema), to pa po njegovih navedbah dopušča možnost, da si pri njegovem reševanju priskrbijo pomoč. Verk je še poudaril, da izpolnitev testa ne prinaša vodstvenih izkušenj.
Na ministrstvu za javno upravo pa so nam dejali, da pritožb kandidatov na psihološko testiranje doslej ni bilo, da pa se bo postopek še nadgrajeval. Doslej je bilo po njihovih navedbah testiranih nekaj več kot 110 kandidatov. V prvem letu po uvedbi ugotavljanja vodstvenega potenciala namreč natečajev ni bilo prav veliko, saj se je že izteklo enoletno obdobje, v katerem je lahko prejšnja ministrska ekipa brez zakonskih preprek razreševala najvišje uradnike na položaju. Psihološkemu testiranju so sicer podvrženi le tisti kandidati, ki jih posebna natečajna komisija pri preverjanju treh standardov strokovne usposobljenosti oceni kot primerne. Na ministrstvu so tudi poudarili, da po izpolnitvi testa psiholog s kandidatom opravi še ustni razgovor, nato pa posebni natečajni komisiji poda mnenje o kandidatovem vodstvenem potencialu. Na osnovi vseh preverjanj natečajna komisija predstojniku, ki je objavil javni natečaj, posreduje seznam primernih kandidatov.
Na ministrstvu za javno upravo so nam še povedali, da je bil kadrovski in karierni center Kragelj&Kragelj kot najprimernejši izbran na podlagi zbranih ponudb in postavljenih kriterijev, med drugim je postavil tudi najnižjo ceno. Tako je po navedbah ministrstva za psihološka testiranja v letu 2021 prejel 7.617 evrov, lani pa 14.691 evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje