Dobre novice iz živalskega vrta: iz gnezda je začel kukati mladič mačje pande

ZOO Ljubljana

Junija se je v ljubljanskem živalskem vrtu skotil mladič mačje pande. Dobil je ime Bambu, javnosti pa ga bodo predstavili to soboto.

Te dni je iz svojega gnezda začel kukati mladič mačje pande, ki se je kot prvi skotil v Živalskem vrtu Ljubljana. Take novice vedno razveselijo vse ljubitelje divjih živali. Kot so sporočili iz živalskega vrta, ga bodo javnosti prvič predstavili v soboto, 17. septembra, ko obeležujemo mednarodni dan mačjih pand.

Mladič mačje pande je dobil ime Bambu; mačje pande namreč obožujejo bambus. Njegova starša sta Mauka in Magu. Mladič Bambu se je skotil junija, pri čemer pa še vedno ni znano, ali je samček ali samička – zaradi občutljivosti te vrste ga namreč veterinar še ni obiskal.

“Junijsko rojstvo mladiča je bilo za zaposlene lepo presenečenje, a tudi izziv. Vroča poletja s temperaturnimi rekordi niso najboljša popotnica mladičem, saj so lahko usodna tudi za odrasle živali,” so sporočili iz ZOO Ljubljana. Da bi paru mačjih pand, ki sta prvič starša, zagotovili ustrezno intimo, so postavili dodatno ograjo.

Mačje pande domujejo v visokogorskih listnatih gozdovih vzhodne Himalaje, kjer je prisotna bambusna podrast. “Pande kar 17 ur dnevno počivajo visoko na drevju, v preostalem času pa se prehranjujejo v bambusni podrasti, saj dnevno potrebujejo do 2.000 lističev bambusa, ki predstavlja kar 95 odstotkov obroka oziroma 30 odstotkov telesne mase,” so zapisali v ZOO Ljubljana.

Samice mačje pande običajno skotijo enega ali dva mladiča, in sicer po štirih mesecih in pol v duplinah, ki jih samice uredijo zadnje dni brejosti. Mačje pande, tako ZOO Ljubljana, potrebujejo več različnih duplin na različnih višinah, saj mladiče večkrat prestavljajo. “Mladiči so nebogljeni, slepi, prekriva pa jih siva dlaka. Večino dneva prespijo. Spregledajo po 18 dneh. Dlako, kot jo imajo starši, ki jih pomaga prikriti v naravnem okolju, pa dobijo šele pri treh mesecih, ko začnejo zapuščati gnezdo,” so opisali.

ZOO Ljubljana

Mačje pande so bile sicer odkrite 50 let pred bolj poznanimi orjaškimi pandami, vrsti pa nista bližnja sorodnika.

Vrsti “druži predvsem skupni prednik, ime, bambus in šesti ‘prst’, ki jima omogoča prijemanje bambusovih stebel, mačjim pandam pa tudi plezanje z glavo navzdol. Zato ni čudno, da mačje pande imenujejo tudi mačji medved, medvedji maček, ognjena lisica, pa tudi kaj rakunastega lahko vidimo v njih. Izvorno ime panda pa pomeni ‘bambusojedec’,” so pojasnili v ljubljanskem živalskem vrtu.

Mačje pande so močno ogrožene, v naravi jih živi le še okoli 10.000, pripadajo pa dvema vrstama.

ZOO Ljubljana je pobudnik in koordinator projekta Red Panda Amdoparovirus, kjer v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in UC Davis v Kaliforniji ugotavljajo prisotnost in vpliv virusa na populacijo mačjih pand v živalskih vrtovih po Evropi. Prvič je bil opisan šele leta 2018, istega leta, ko je v ZOO Ljubljana nenadno poginila tudi mačja panda Shana.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.