Menu Item
Iz registra, ki trenutno obsega 88 političnih strank, bodo v kratkem izbrisali tri nekoč pomembne stranke, ki pa že dolgo niso aktivne: Zares, Državljansko listo in Verjamem.
Prejšnji teden je bilo v uradnem listu objavljeno, da bodo iz registra političnih strank izbrisane tri stranke: Zares, Državljanska lista in Verjamem. Gre za stranke, ki so krajši čas pomembno krojile politično podobo Slovenije, po strmih padcih podpore in porazih na volitvah pa prenehale delovati.
Za izbris politične stranke iz registra sta v zakonu o političnih strankah predvideni dve poti. Prva je, da izbris zahteva stranka sama. To mora storiti v 30 dneh po sprejeti odločitvi o prenehanju stranke in priložiti poročilo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Druga pot pa je izbris po uradni dolžnosti. Vendar do njega lahko pride šele, ko registrski organ – torej ministrstvo za notranje zadeve – ugotovi, da stranka dvakrat zapored ni sodelovala vsaj na enih izmed volitev v državni zbor, v organe lokalne skupnosti ali v Evropski parlament.
Stranka Zares je sklep o svoji ukinitvi sprejela že na konvenciji oktobra 2015 in vložila zahtevo za izbris iz registra. Kot nam je dejal njen zadnji generalni sekretar Uroš Gruden, pa ji v 30 dneh ni uspelo pokriti vseh obveznosti, da bi do izbrisa po tej poti res prišlo. Tako je morala skoraj devet let čakati, da so izpolnjeni pogoji za izbris po uradni dolžnosti.
Zares: Od afere Ultra do zgodbe Teš 6
Zares je stopil na politično prizorišče po tem, ko je Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) na državnozborskih volitvah leta 2004 premagala SDS Janeza Janše in se je LDS po dvanajstih letih vladanja (s kratko prekinitvijo v času vlade Andreja Bajuka) znašla v opoziciji. V nekoč veliki stranki so se krepila notranja trenja, zapustili so jo mnogi prepoznavni obrazi … Del poslancev LDS je marca 2007 ustanovil društvo Zares, iz katerega je dobrega pol leta kasneje nastala stranka. Na njeno čelo je stopil eden nekoč najvplivnejših predstavnikov LDS in najtesnejši sodelavec Janeza Drnovška Gregor Golobič.
Odlašanje z ustanovitvijo nove stranke je bilo po ocenah nekaterih političnih analitikov odločilno, da Zares ni postala najmočnejša levosredinska stranka – vmes se je namreč že dvignila podpora Socialnim demokratom pod vodstvom Boruta Pahorja. Tako je na volitvah v državni zbor leta 2008 zmago slavila stranka SD, Zares pa je z dobrimi devetimi odstotki glasov zasedel tretje mesto in postal druga največja stranka v Pahorjevi levosredinski koaliciji. Leto dni kasneje je Zares dobil še evropskega poslanca – v Evropski parlament je prišel nosilec liste Ivo Vajgl.
Vendar pa koalicija SD – Zares – LDS – Desus ni zdržala do konca mandata: vseskozi so jo razjedali notranji spori, Pahor je bil deležen nenehnih očitkov, da vodenju vlade ni dorasel, dokončen udarec je koaliciji zadal padec pokojninske reforme na referendumu. Zares je junija 2011 izstopil iz koalicije, njegovi ministri so zapustili vlado.
Na predčasnih volitvah v državni zbor decembra 2011 je stranka doživela katastrofalen poraz: dobila je zgolj 0,65 odstotka glasov in ostala daleč pod parlamentarnim pragom. Ocene, kaj so bili osrednji razlogi za tako hiter pokop stranke, so bile različne. Nekateri so izpostavljali afero Ultra oziroma Golobičevo utajitev lastništva v podjetju Ultra pred mediji. Ta afera naj bi imela še toliko večjo težo, ker je stranka poudarjala novo politiko, Golobič, ki je sicer veljal za enega najboljših političnih strategov, pa je v zgodbi naredil vrsto napak.
Drugi so poudarjali, da je bil glavni razlog za pokop Zaresa zgodba Teš 6, ki ji je del vodstva stranke z Golobičem na čelu skušal priti do dna, a je v pomembnem delu politike in tudi v lastnih vrstah naletel na močan odpor.
Po velikem fiasku na državnozborskih volitvah se je Golobič poslovil s čela stranke, njeno vodenje pa je prevzel Pavel Gantar. “Verjamem, da bo stranka Zares ostala, se kadrovsko in organizacijsko utrdila, uspela ponovno odpirati pomembne teme in si vnovič pridobiti zaupanje volilk in volilcev. Stranka Zares namreč razmišlja drugače od vseh tistih političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru. In slovenski politični prostor takšno stranko potrebuje, zato je prav, da vztrajamo,” je ob prevzemu strankarske funkcije poudaril Gantar. A se mu ni izšlo.
Zares je na evropskih volitvah maja 2014 zbral manj kot odstotek glasov, zaradi česar je Gantar odstopil s čela stranke. Dobro leto kasneje so članice in člani na konvenciji soglasno sklenili, da se Zares ukine. “S sklepom konvencije je postavljena pika za koncem nekega obdobja, ki smo ga neizbrisno zaznamovali,” lahko še vedno preberemo na spletni strani Zaresa.
Državljanska lista: Najprej k Janši, nato k Alenki Bratušek
Državljanska lista (DL) se je na političnem parketu pojavila le nekaj tednov pred državnozborskimi volitvami leta 2011. Osrednji nosilec projekta je bil retorično spreten in tedaj v javnosti precej priljubljen Gregor Virant, ki je bil v prvi Janševi vladi minister za javno upravo.
Takoj po ustanovitvi je podpora Državljanski listi poskočila in se po nekaterih javnomnenjskih merjenjih približala podpori še ene takratne novinke – Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. A je bil Virant v kampanji deležen ostrih napadov tako z leve kot z desne. Prvi so poudarjali, da je le izpostava Janeza Janše, v vrstah SDS so mu očitali, da je z ustanovitvijo svoje stranke Janši zabodel nož v hrbet. K Virantovemu zmanjšanju priljubljenosti je pomembno prispevalo izpostavljanje, da je leta 2009 ob služenju s svetovalnimi pogodbami kot bivši minister 12 mesecev prejemal tudi nadomestilo.
Državljanska lista je na državnozborskih volitvah leta 2011 dobila dobrih osem odstotkov glasov in osem poslanskih mest ter se uvrstila na četrto mesto. Pripadla pa ji je vloga jezička na tehtnici. Najprej je omogočila oblikovanje druge Janševe vlade. Ker prvak SDS po zanj obremenjujočem poročilu Komisije za preprečevanje korupcije ni želel odstopiti s čela vlade, je Državljanska lista zapustila desnosredinsko koalicijo in vstopila v vlado Alenke Bratušek. Virant se je z mesta predsednika državnega zbora preselil na funkcijo notranjega ministra.
Prvi hud volilni poraz je Državljanska lista doživela na evropskih volitvah maja 2014 – zbrala je zgolj dober odstotek glasov, kar je bilo usodno za Virantovo vodenje stranke. “Edina logična poteza, skladna z evropskimi standardi politične kulture, je, da predsednik stranke v primeru takega volilnega rezultata odstopi,” je pospremil svoj odstop s čela DL.
Pred dvema letoma je Virant v intervjuju za Siol ocenil, da je kot predsednik Državljanske liste naredil vrsto napak. Po njegovih navedbah bi moral kolegom na desni bolje predstaviti politično osamosvojitev, ne bi smel sprejeti igre strankarskih kadrovskih kvot in ne bi smel zaupati nekaterim ljudem v stranki, ki so imeli svojo agendo. “Po izstopu iz koalicije bi moral biti trmast in vztrajati pri predčasnih volitvah. S tem, ko tega nisem storil, sem povzročil razkol v stranki in DL je s tem tudi programsko precej razvodenela,” je poudaril Virant.
Na čelu DL ga je nasledil takratni poslanec in nekdanji krizni menedžer v različnih slovenskih podjetjih Bojan Starman, ki je stranko julija 2014 popeljal na državnozborske volitve. A je na njih dobila vsega 0,64 odstotka glasov in ostala daleč pod parlamentarnim pragom. Okoli 20 članov Državljanske liste se je konec leta 2014 zbralo na izrednem kongresu, na katerem pa so zavrnili predlog za razpustitev stranke. Po besedah takratnih udeležencev kongresa je imela stranka tedaj še nekaj dolga, ko so tega poplačali, pa energije za nadaljnje delovanje ni bilo več.
Verjamem: V dveh mesecih padec z 10 odstotkov na manj kot odstotek glasov
Med trojico strank, ki se jim obeta izbris iz registra, je najmanjši pečat pustila stranka Verjamem. Septembra 2013 je nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes oblikoval društvo Verjamem, s katerim se je maja 2014 podal na volitve v Evropski parlament. Lista je dobila kar 10,33 odstotka glasov ter se uvrstila na tretje mesto; za SDS in skupno listo NSi in SLS. Šoltes je postal evropski poslanec.
Slaba dva tedna po evropskih volitvah je iz društva nastala stranka Verjamem, Šoltes pa je postal njen predsednik. A je stranka kaj hitro izgubila svoj naboj – po takratnih ocenah političnih analitikov tudi zato, ker je Šoltes najprej sporočil, da na skorajšnjih državnozborskih volitvah ne bo kandidiral. Pojavljale so se tudi informacije o kaosu v stranki. Poleg tega se je na političnem parketu oblikovala še ena novinka, Stranka Mira Cerarja, ki je pritegnila pomemben del levosredinskega volilnega telesa.
Medtem ko je Šoltesovo listo na evropskih volitvah konec maja 2014 obkrožilo 41.525 volilcev, je njegova stranka na državnozborskih volitvah poldrugi mesec kasneje dobila le 6.800 glasov in z 0,78 odstotka glasov ostala daleč pod parlamentarnim pragom. Zaradi slabega rezultata je Šoltes nemudoma odstopil kot predsednik stranke Verjamem, v njej pa so napovedovali, da bodo novo vodstvo postavili v nekaj mesecih. A se to ni zgodilo. Tako je obvestilo o izbrisu stranke kot zakoniti zastopnik Verjamem te dni prejel Igor Šoltes.
Vse tri stranke imajo sicer še možnost, da na odločbo o izbrisu sprožijo upravni spor, a tega niti v Zaresu, niti v Državljanski listi, niti v Verjamem, kot so nam dejali njihovi zastopniki, ne nameravajo storiti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje