Menu Item
Gospodarska zbornica Slovenije vladi predlaga, da za leto dni zamakne uvedbo dodatnih prispevnih stopenj za dolgotrajno oskrbo. Kot je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, se ne more strinjati, da bo država od ljudi in podjetij pobrala več denarja, kot ga za dolgotrajno oskrbo potrebuje. "Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo je torej povsem neupravičeno," je prepričana.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) vladi ponovno predlagajo zamik uvedbe prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo za leto dni, v tem času pa naj doreče, katere storitve in kako se bodo izvajale. “Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo je povsem neupravičeno,” je v izjavi za medije dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Kot je poudarila, absolutno podpirajo ureditev področja dolgotrajne oskrbe, vendar se mora to urediti trajno in sistemsko. “Ne moremo se strinjati, da bo država po naših ocenah od ljudi in podjetij pobrala več denarja, kot ga potrebujemo za dolgotrajno oskrbo. Na žalost do danes še nimamo jasne finančne slike, koliko nas bo v celoti stalo izvajanje vseh storitev dolgotrajne oskrbe, koliko že imamo zbranih sredstev iz različnih državnih virov in koliko bi bilo treba dodatno zbrati,” je poudarila.
Po oceni GZS naj bi država z dodatnimi prispevki v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi zbrala dodatnih 800 milijonov evrov, kar pa je po njihovi oceni “vsaj 300 milijonov več, kot ta trenutek potrebujemo”. Stroka je po besedah Nahtigal tudi enotna, da “za dolgotrajno oskrbo ni dorečeno, katere storitve in kako jih bomo izvajali, hkrati pa vsi vemo, da primanjkuje tudi kadrov”.
Na GZS tako vladi ponovno predlagajo, da zamakne uvedbo dodatnih prispevnih stopenj za leto dni, v tem času pa stroka opredeli način izvajanja dolgotrajne oskrbe in razjasni vsa odprta vprašanja, je dejala Nahtigal. Poudarila je, da dviga prispevne stopnje “letos sploh ne potrebujemo, saj doplačilo za domsko oskrbo s strani države vlada uvaja šele s 1. decembrom, dodatne storitve pa še niso vpeljane”. “Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo je torej povsem neupravičeno,” je prepričana.
Vladi po njenih besedah predlagajo tudi, da revidira finančni del predlaganega zakona o dolgotrajni oskrbi in vanj vključi nižjo prispevno stopnjo.
Glede nedavne napovedi ministrstva za solidarno prihodnost, da ne bodo ugodili pobudi delodajalcev za zamik prispevka za dolgotrajno oskrbo, je Nahtigal dejala, da verjame, da je še čas za pogovor o tem. “Mislim, da tudi vlada ve, da potrebujejo te odgovore in predvsem jasno finančno kalkulacijo zaradi njih in zaradi vseh nas, ki bomo prispevali v dolgotrajno oskrbo,” je dejala.
Spomnila je, da je bilo odprtje zakona o dolgotrajni oskrbi eden od pogojev, da znova vstopijo v socialni dialog, pri čemer se je vlada strinjala tudi z revizijo finančnega dela tega zakona. Nahtigal od vlade tako pričakuje, da bo ta dogovor spoštovala.
V zadnjem času so bila sicer v ospredju pogajanja o pokojninski reformi. Kot je dejala Nahtigal, je njen namen v ponedeljek podpisati dogovor o usklajenosti. Upa, da se bo izjava uskladila in da naredijo korak naprej, o vsebini dogovorov pa ni želela govoriti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje