Dolgotrajna oskrba na domu: marsikje julija še ne bo zaživela

Prvega julija bo začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. Do nje bodo upravičeni tisti, za katere bodo na Centru za socialno delo (CSD), kamor je treba oddati vlogo, ocenili, da jim pravica pripada. Določeno bo število ur pomoči, odvisno od tega, kakšne težave ima posameznik pri gibanju, hranjenju, oblačenju, osebni higieni in domačih opravilih.

Za organizacijo dolgotrajne oskrbe na domu so odgovorne občine, toda med njimi je veliko takih, ki imajo pri zagotavljanju storitve težave. Tako marsikje storitev v praksi julija še ne bo zaživela.

Težave pri iskanju izvajalcev

Občine imajo več možnosti: pogodbo lahko sklenejo s katerim od že obstoječih izvajalcev pomoči na domu, lahko ustanovijo nov javni zavod ali pa podelijo koncesijo – a ponekod se ne izide nič od tega.

V Idriji so se najprej za izvajanje oskrbe na domu najprej dogovorili z domom upokojencev, ki zdaj izvaja pomoč na domu (to je storitev po zakonu o socialnem varstvu, ki bo prešla v sistem dolgotrajne oskrbe).

"Pomoč na domu izvaja zelo dobro. Zato smo z njimi podpisali pismo o nameri, v katerem se je Dom upokojencev zavezal, da bo prevzel izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu v primeru, da bo cena storitve omogočala poslovanje brez primanjkljaja, torej pokrivanje stroškov," je za N1 povedala vodja službe za družbene dejavnosti na idrijski občini Maja Majnik.

Toda potem ko je ministrstvo za solidarno prihodnost v začetku maja objavilo ceno storitve – 27 evrov na uro – je sodelovanje padlo v vodo. "Izkazalo se je, da je ta cena nižja od trenutno veljavne cene pomoči na domu," je povedala Majnik in opozorila, da so storitve dolgotrajne oskrbe na domu zahtevnejše od doslej uveljavljene pravice. Med drugim omogoča fizioterapijo in delovno terapijo, pri čemer gre v primerjavi z nego za kadre, ki jih je treba plačati več.

Potem ko je dom upokojencev izračunal, da po tej ceni storitve ne morejo izvesti, se je občna lotila priprave koncesijskega akta. O njem bodo julija odločali na občinskem svetu, nato bo objavljen razpis, po mesecu dni sledi odpiranje ponudb, preverjanje, podpisovanje pogodb.

"Če bi šlo vse idealno, bi lahko začeli delati jeseni," pravi Majnik, a dodaja, "seveda, če se bo sploh kdo prijavil".

Kako priti do tistih, ki potrebujejo pomoč?

Ministrstvo je določilo enotno ceno, čeprav so med občinami velike razlike. "Treba je razumeti tudi specifiko območja. Mi imamo zahtevno morfologijo območja," opisuje Majnik. "Ne samo to, da so same grape in hribi, tudi prebivalstvo je razpršeno. Tako da je prevoz kar konkreten strošek, drugače kot v urbanem naselju," opozarja.

Podobno pravi sevniški župan Srečko Ocvirk. "Naša občina je zelo velika, 270 kvadratnih kilometrov, in redko poseljena s povprečno 56 prebivalci na kvadratnem kilometru. Od mesta Sevnica do skrajnih točk je tudi po 30 kilometrov ali več," pravi in pojasnjuje, da to pomeni strošek avtomobila in goriva, upoštevati pa je treba tudi dodaten čas na poti do oskrbovancev.

Postopen prehod

V Sevnici s pomočjo na domu, ki jo izvaja Center za socialno delo, pomagajo več kot 150 občanom, kar je, kot pravi župan Ocvirk, glede na število prebivalcev zelo veliko. "Zato smo zelo pozorni na ta postopni prehod. Zato, da storitev kot taka ne bi bila kakorkoli ogrožena," pojasnjuje.

Pomoč na domu izvaja CSD, za dolgotrajno oskrbo na domu pa bo skrbel sevniški zdravstveni dom, kjer bodo morali v ta namen tudi zaposliti nove kadre. "Del negovalnega kadra, ki zdaj opravlja pomoč na domu, pa bo vključen v staro in novo storitev. To bo jasno šele takrat, ko bodo izdane odločbe in se bo začel program izvajati," pravi župan.

Zelo verjetno bo večina odločb CSD-jev izdana šele septembra. "Postopek vzpostavljanja sistema dolgotrajne oskrbe je zastavljen na način, da nihče ne izgubi obstoječih pravic in storitev, dokler se ne odloči, ali so mu na voljo nove. Nihče ne bo ostal brez pomoči in podpore. Verjamemo, da bo do prvih odločb večina mreže že vzpostavljene," zatrjujejo na ministrstvu.

Zvišanje cene storitve je sicer le prvi korak. Kot opozarjajo v občinah, dolgotrajne oskrbe brez kadra ne bo.

"Problem, ki je pred nami vsemi, pred celo družbo, je izpraznjen kadrovski potencial. Delovna mesta, ki so ključna za preživetje velikih družbenih skupin, so tako zelo nizko vrednotena, da praktično ni več delavcev, ki bi bili pripravljeni ta dela opravljati," opozarja vodja službe za družbene dejavnosti na idrijski občini Maja Majnik. "In na drugi strani imamo visoko vrednotena dela in zaposlitve, ki niso z velikega družbenega pomena."

Te težave pa, kot pravi, ne more rešiti ne eno samo ministrstvo, niti en sam zakon, ampak to terja družbeni dogovor.