Domovi za starejše napovedujejo dvig cen za povprečno 14 odstotkov. Že od junija pozivajo vlado, naj pokrije njihove višje stroške, a še vedno čakajo na konkretnejše ukrepe. Nad neodzivnostjo vlade se pritožujejo tudi v sindikatu upokojencev.
Zaradi višjih stroškov se bodo oskrbnine povišale za do 30 odstotkov, sporočajo iz domov za starejše. Ker se zavedajo, da pokojnine ne rastejo tako hitro, da bi stanovalci lahko prenesli takšne dvige cen, prosijo za pomoč države. “Od junija opozarjamo in zahtevamo, da država prepreči dvige oskrbnin s tem, da se sredstva za dvig stroškov zagotovijo v proračunu. Ampak konkretnega ukrepanja do tega trenutka žal še ni bilo,” pravi sekretar skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik.
Na odziv še vedno čakata tudi sindikat upokojencev in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki želita, da vlada starejšim pomaga z izredno uskladitvijo pokojnin. “Na žalost se ta vlada ne odziva na zahteve starejših,” pravi Francka Ćetković. V pismu ob današnjem mednarodnem dnevu starejših je izrazila pričakovanje, da se bodo pristojni s starejšimi pogovarjali in jim nehali pošiljati suhoparne odgovore, s katerimi zavračajo njihove pobude.
Mesec: Upokojenci bodo deležni popravkov
Z ministrstva za delo so nam sporočili, da razgovori glede cen oskrbnin še potekajo in da bodo lahko pojasnila glede tega podali naslednji teden.
O izredni uskladitvi pokojnin pa so na ministrstvu povedali, da vlada na zadnji seji ni sprejemala odločitev o tem. Minister za delo Luka Mesec (na fotografiji spodaj) je sicer poleti zagotovil, da si bo na vseh koalicijskih usklajevanjih prizadeval za izredno uskladitev pokojnin.
V četrtek je Mesec v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija dejal, da bodo upokojenci v naslednjih mesecih deležni “popravkov”, ki jih bo predstavil kmalu. Pred tem je priznal, da je vlada pogosto deležna očitkov, da za upokojence naredi premalo. “Nismo pozabili na upokojence,” je zatrdil.
Jan Gregorc/N1
Napoveduje se dvig oskrbnin za tri do 30 odstotkov
Oskrbnine v domovih za starejše bi se morale v povprečju morale podražiti za 14 odstotkov, so nam sporočili iz skupnosti socialnih zavodov, ki združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji.
V anketi, ki jo je izvedla skupnost, je sodelovalo 59 domov. “Večina pričakuje dvige cen od tri do 30 odstotkov. Več kot polovica zavodov pričakuje več kot 15-odstotno povišanje oskrbnin,” pravi Sahernik.
Kdaj bo do uskladitev cen oskrbe prišlo, v skupnosti ne vedo. “To ve vsak izvajalec zase,” pojasnjuje Sahernik. Po naših neuradnih informacijah je nekaj domov odločitve o podražitvah že sprejelo, nekateri pa bodo o tem odločali kmalu.
Cene oskrbnin so zelo različne. V največji meri so odvisne od tipa oskrbe in od tega, ali je dom v javni ali zasebni lasti. Zasebniki koncesionarji za razliko od javnih domov stanovalcem zaračunavajo tudi stroške financiranja, amortizacije in vzdrževanja.
Po nekaterih informacijah je oskrba najcenejša v javnem domu za starejše v Preddvoru. Cena za dvoposteljno sobo (brez lastne kopalnice in balkona) in najnižjo raven oskrbe tam znaša 20,5 evra na dan, za najvišjo raven oskrbe pa dobrih 36 evrov na dan. Medtem pa je treba na primer za dvoposteljno sobo v zasebnem domu starejših v Trnovem v Ljubljani plačati med 37,5 in 52,5 evra na dan.
Mesečni strošek na bivanje v domu tako znaša od nekaj več kot 600 evrov do več kot 1500 evrov. Povprečna podražitev, ki je potrebna po oceni skupnosti, bi torej znašala od približno 85 evrov do več kot dvesto evrov mesečno. 30-odstotna podražitev pa bi lahko znašala celo več kot 450 evrov dodatnih mesečnih stroškov.
Dvig cen oskrbnin bo potreben zaradi rasti cen energentov, stroškov dela in prehrane, pojasnjuje Sahernik. “Zemeljski plin se je kljub uredbi o regulaciji cene zelo podražil, saj je cena za 300 odstotkov višja kot lani, brez regulacije pa bi bila 700 odstotkov višja,” pravi.
Podobno je pri električni energiji. “Tudi če bodo domovi vključeni v uredbo, ki omejuje cene električne energije, bo ta v povprečju še vedno 130 odstotkov dražja kot lani,” je povedal.
Pri sklepanju novih pogodb za prehrano domovi ugotavljajo, da so dobavitelji cene zvišali za petino. “Tisti, ki so se jim pogodbe iztekle nedavno, pa podpisujejo pogodbe po še višjih cenah,” opozarja Sahernik.
Stroški dela pa so narasli predvsem zaradi sprememb pravilnika, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev. Koalicija je želela domovom iz proračuna plačati za te dodatne kadre, vendar je do del sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so blokirane zaradi napovedi referenduma.
Miloš Vujinović/BOBO
Poleg tega domovi v anketi, ki jo je izvedla skupnost, niso upoštevali zadnjega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja, opozarja Marko Slavič, ki vodi največji dom starejših v državi, Dom Danice Vogrinec v Mariboru. V četrtek so vlada in sindikati parafirali sporazum, po katerem bodo vse plače v javnem sektorju že ob izplačilu oktobrske plače višje za 4,5 odstotka. Že s septembrsko plačo pa se bo zvišalo nadomestilo za malico, in sicer iz sedanjih 4,94 evra na 6,15 evra na dan.
To bi lahko oskrbnine podražilo še za nekaj odstotnih točk, ocenjuje Slavič.
Kaj pa izredna uskladitev pokojnin?
Slavič opozarja, da bi lahko bila prihajajoča podražitev problematična predvsem zato, ker vsaj za zdaj kaže, da ji rast pokojnin ne bo sledila. Pokojnine so bile nazadnje usklajene februarja letos, ko so zrasle za 4,4 odstotka. A to je bilo še pred zadnjo redno uskladitvijo cen oskrbnin v domovih za starejše.
Naslednja redna uskladitev pokojnin bo februarja prihodnje leto. Na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ocenjujejo, da bo znašala približno pet odstotkov.
Žiga Živulovič jr./Bobo
Na predlog sindikata upokojencev je svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) prejšnji teden pozval vlado, naj zaradi podražitev pred redno uskladitvijo izvede še izredno. ZPIZ je izračunal, da bi se morale pokojnine izredno uskladiti za 4,4 odstotka. Vendar je svet ZPIZ vlado na koncu pozval samo, naj izvede uskladitev v okviru razpoložljivih javnofinančnih sredstev, je razočarana pravi predsednica sindikata Francka Ćetković (na zgornji fotografiji).
Še bolj pa jo skrbi, da niti 4,4 odstoten dvig pokojnin za mnoge upokojence ne bo zadostoval. Rast življenjskih stroškov najbolj bremeni tiste, ki imajo nižje dohodke, pravi, poleg tega pa so tudi do nje prišle informacije o načrtovanih dvigih cen oskrbnin v domovih.
Po zadnjih podatki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je lani povprečna starostna pokojnina znašala 722 evrov mesečno. Najnižja zajamčena pokojnina pa je trenutno 654 evrov.
V lanskem letu je mesečno pokojnino, nižjo od 600 evrov, prejemalo 141.737 ljudi ali okoli 27 odstotkov upokojencev. Še dodatnih 141.364 je imelo pokojnino med 600 in 700 evrov, 63.246 pa med 700 in 800 evrov mesečno.
Tudi po mnenju direktorjev domov za starejše bi bilo smiselno, če bi država pomagala upokojencem. Slavič na primer meni, da lahko ob višjih stroških domov za starejše država posreduje na vsaj dva načina. Bodisi z zadostnim dvigom pokojnin bodisi s posegom na trg energentov, pravi.
Kot smo omenili, se ministrstvo za delo in vlada na te predloge in pozive še nista odzvala.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje