Menu Item
Za Dravskimi elektrarnami Maribor je dinamično leto, ki so ga zaznamovali nadpovprečno poslovanje, novi projekti, pa tudi nekatere manj pozitivne zgodbe, kot so poplavni valovi in nedavni kibernetski napad na HSE, je povedal generalni direktor Damjan Seme.
Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Seme, Dravske elektrarne Maribor (DEM) predstavljajo četrtino, v kriznih razmerah pa tudi kak odstotek več, celotne slovenske proizvodnje električne energije, kar pomeni 600 megavatov moči na pragu njihovih elektrarn in v povprečju 2,8 teravatne ure letne proizvodnje električne energije.
“Za občutek – Slovenija letno porabi okoli 13 teravatnih ur. Pričakovati je, da se bo poraba še povečevala, zato je zelo pomembno, da bomo imeli na drugi strani tudi vse več novih obnovljivih virov energije. Že zdaj zagotavljamo 85 odstotkov vse slovenske proizvedene električne energije iz obnovljivih virov,” je dejal Seme.
Družba trenutno upravlja z osmimi velikimi hidroelektrarnami (HE), šestimi malimi in mikro HE ter petimi sončnimi, s čimer imajo pomembno nalogo pri zagotavljanju stabilne in varne dobave električne energije.
Letos osem milijonov evrov več prihodkov kot lani
Pomočnik direktorja za ekonomske zadeve Aleksander Brunčko je ocenil, da bodo leto zaključili z okoli 76 milijoni evrov prihodkov, kar je osem milijonov evrov več kot v letu pred tem. Med razlogi za višje prihodke so ugodna hidrologija, pa tudi več ustvarjenih dodatnih prihodkov, potem ko so februarja od Elesa odkupili 20-odstotni delež proizvodnje avstrijske črpalne HE Golica.
Kot kaže, bodo leto končali z okoli 15 milijoni evrov čistega dobička, kar je tudi po zaslugi racionalizacije stroškov 1,2 milijona evrov več kot lani, je dejal Brunčko in dodal, da so letos v podjetju z okoli 260 zaposlenimi uspeli realizirati za 30 milijonov evrov investicij, kar je sicer nekaj manj, kot so načrtovali.
Za koncesije, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ter vodna povračila bodo porabili 22 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj tretjino ustvarjenih prihodkov. Nekaj prahu je v zadnjem času v lokalnih okoljih dvignil način izplačil koncesij občinam in državi, ki bo letos znašal 14 milijonov evrov, saj ga je država z odredbo po novem omejila. V zvezi s tem je Seme dejal, da je kazanje s prstom na DEM ali HSE neupravičeno, saj kot koncesionar v lasti države morajo spoštovati navodila lastnikov.
Nadpovprečna tudi proizvodnja
Po besedah izvršnega direktorja področja proizvodnje Saše Kreslina je bilo letošnje leto hidrološko ugodno, saj so zastavljeni načrt proizvedene energije dosegli že v začetku novembra, ocenjujejo pa, da bodo do konca leta dosegli okoli tri teravatne ure proizvodnje. To je pet odstotkov več od desetletnega povprečja ter okoli 60 odstotkov več kot v zelo slabem lanskem letu.
Za povečevanje proizvodnje je pred DEM v naslednjih letih pomembno investicijsko obdobje, ki ga bodo med leti 2025 in 2028 začeli s 150 milijonov evrov vredno temeljito prenovo HE Markovci, zadnjo v njihovi verigi, ki doslej še ni bila v celoti obnovljena. Z njo bodo proizvodno moč s 116 povišali na 130 megavatov, trenutno so v fazi razpisov, je pojasnil izvršni direktor za strateške, razvojne in inovativne projekte v podjetju Boštjan Gregorc.
V načrtu več novih elektrarn
Na področju sončnih elektrarn trenutno razpolagajo s 3,5 megavata, zadnji večji objekt je lansko odprtje 2,5 megavata pri Zlatoličju, trenutno pa pripravljajo svoj največji projekt, 30-megavatno elektrarno na odvodnih kanalih med HE Zlatoličje in Formin. Gradnjo 30 milijonov evrov vrednega projekta želijo končati leta 2026. Poskusno bo kmalu začela delovati njihova geotermična elektrarna v Čentibi.
Nekoliko več truda pa bodo morali vložiti v gradnjo načrtovanih vetrnih elektrarn in črpalne HE Kozjak, pri katerih prihaja do nasprotovanj lokalnega prebivalstva. V zvezi s slednjo je Gregorc povedal, da gre za nekakšen hranilnik, ki bo deloval na višini 700 metrov. Po sedanjih načrtih želijo gradbeno dovoljenje za na okoli 600 milijonov evrov vredno naložbo pridobiti do leta 2026, projekt pa končati vsaj do leta 2031.
Vetrne elektrarne načrtujejo na območjih Ojstrice na Koroškem, Rogatca in Paškega Kozjaka, manjšo pa še v Loškem potoku, za katero že imajo gradbeno dovoljenje in bo zgrajena naslednje leto. Vseh treh večjih projektov so se lotili preko postopka spreminjanja državnega prostorskega načrta, ob postavitvi 12 agregatov pa si obetajo okoli 80 megavatov ter proizvodnjo 170 gigavatnih ur.
“V celoti se držimo zakonodaje in procedure, ki je potrebna za uresničitev projektov,” je dejal Gregorc, prvi mož družbe pa je glede nasprotovanja dela lokalnega prebivalstva tako za projekt Ojstrica kot tudi za ČHE Kozjak dejal, da je zelo pomembna kritična masa ljudi: “Če je od te nekaj ljudi proti, še ne pomeni, da so proti vsi. Če nam ne bo uspelo zgraditi dodatnih zmogljivosti, bomo pač uvozno odvisni ali pa bomo brez električne energije.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!