Dražba lesa v Kočevski Reki: za hlod odštel več kot 20.000 evrov

Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je v Kočevski Reki tudi letos pripravila dražbo vrednejše hlodovine, na kateri je kupcem ponudila 656 kosov oz. 690 kubičnih metrov različne vrednejše hlodovine, ki izvira iz njihovega rednega gospodarjenja z državnimi gozdovi. Skupno so prodali za 555 kubičnih metrov hlodov.

Dražbe se je udeležilo 25 kupcev, kar je največ do zdaj. Največ je bilo domačih, in sicer 17, sledili so kupci iz Italije, Avstrije, Hrvaške in celo Portugalske. Skupaj so oddali več kot 2.800 ponudb oz. v povprečju pet ponudb na hlod.

Za najdražje prodani hlod, hlod gorskega javorja rebraša, se je potegovalo sedem kupcev, na koncu pa ga je dobil kupec iz Portugalske, ki je zanj odštel nekaj več kot 20.500 evrov. Kot je povedal, ga namerava predelati v furnir.

Gorski javor rebraš sicer na trgu tradicionalno dosega najvišje cene, predvsem zaradi vidne rebraste strukture, ki je genetskega izvora, pomembna pri tem je tudi debelina hloda. "Debelejši kot je hlod in bolj kot je enakomerno razporejena rebrasta struktura, višje cene dosega," so za STA navedli na SiDG.

Skupno iztržili nekaj manj kot 400.000 evrov

Z dražbo so v SiDG skupno iztržili nekaj manj kot 400.000 evrov, s čimer so zelo zadovoljni. Povprečna dosežena cena je bila 657 evrov za kubični meter in je bila skoraj trikrat višja od povprečne izhodiščne cene, postavljene pri 223 evrov za kubični meter. "Slednje potrjuje, da je vrednejša hlodovina zaradi visokega povpraševanja na trgu zelo iskana. Takšne cene lahko sicer dosežemo zgolj na tovrstnih dražbah," pravijo.

Najvišjo ceno v zgodovini Slovenije je do zdaj dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki je prav tako prišel iz državnih gozdov. Na licitaciji v Slovenj Gradcu leta 2022 so zanj iztržili 47.800 evrov.

Licitacije vrednejše hlodovine, ki je za kupce zanimiva predvsem zaradi posebnih struktur, akustike in drugih posebnosti, SiDG pripravlja od leta 2021. Zanje se odločajo kot dober gospodar državnih gozdov, saj želijo izboljšati vrednotenje lesa in povečati prepoznavnost vrhunske kakovosti hlodovine, ki izvira iz tradicije slovenskega gozdarstva, še pravijo v družbi.