Menu Item
Kljub temu da so se za številne poletne počitnice šele začele, priprave na novo študijsko leto že potekajo. Študentje in bodoči bruci se morajo za bivanje v študentskih domovih prijaviti do 16. avgusta. Letos pa bodo prvič prošnjo lahko vložili po tem datumu, a pri dodelitvi sobe ne bodo imeli prednosti. Zaradi splošnih podražitev, predvsem elektrike, vode in komunalnih storitev, dražijo tudi stanarine. Študentska domova v Ljubljani in Mariboru sta ceno najemnine že dvignila, na Primorskem bodo to morali narediti s prihodnjim študijskim letom. Kljub pozivom se ne glede na dražje stanarine ne bo dvignila subvencija za bivanje v domu.
Študentje lahko od začetka meseca oddajo prošnjo za sprejem ali podaljšanje bivanja v študentskem domu in pri zasebnikih. V študentskih domovih je na voljo 12.149 mest: 4.685 jih je namenjeno novim študentom, 7.464 za podaljšanje bivanja, 49 mest pa študentom s priznano in začasno priznano mednarodno zaščito.
Letos bodo študentje prošnjo za bivanje lahko oddali tudi po 16. avgustu, s čimer je ministrstvo odgovorilo na večletne kritike kratkega prijavnega roka. Študentje bodo po 16. avgustu prošnjo lahko oddali le, če prošnje za prihodnje študijsko leto še niso oddali oziroma je bila prošnja zavrnjena ali zavržena in zdaj izpolnjujejo pogoje. Vendar bodo študentje, ki so se prijavili do 16. avgusta, imeli prednost pri subvencioniranem bivanju. So pa od letos do subvencioniranega bivanja upravičeni tudi študenti višjih strokovnih šol, pri obravnavi prošnje se kot dokazila za učni ali študijski uspeh upoštevajo dokazila, ki niso starejša od dveh študijskih let.
Študentje morajo prošnjo za sprejem oddati na spletnem portalu eVŠ, študentski domovi pa so organizirali pomoč pri izpolnjevanju obrazca.
Najceneje v Ljubljani, najdražje v Mariboru
Najugodnejše bivanje študentom nudijo domovi v Ljubljani. Povprečna cena stanarine znaša 77,25 evra. Najdražja namestitev v dvoposteljni sobi v apartmaju, ki velja za standardni tip sobe, je v študentskem domu na Poljanski, kjer stanarina za junij 2022 znaša 125,44 evra. Najceneje pa je mogoče bivati v dvoposteljni sobi v študentskem domu Akademski kolegij, kjer stanarina znaša 44,84 evra.
Povprečno mariborski študentje za bivanje v študentskem domu odštejejo 111,9 evra. Najcenejše ležišče stane 82,22 evra, najvišja cena za ležišče znaša 156,24 evra. Cena je odvisna od tipa nastanitve (soba, apartma, garsonjera) in od tega, ali gre za dvoposteljno ali enoposteljno sobo. V to ceno je vključena tudi neomejena uporaba zunanjega in notranjega fitnesa, telovadnice, likovnih in glasbenih sob ter prost vstop v kopališče Pristan.
V študentskih domovih Univerze na Primorskem subvencionirano bivanje študenta v povprečju stane 110 evrov mesečno. Najcenejše je bivanje v več posteljnih sobah in apartmajih, kjer se cene začnejo pri 93,20 evra. Najdražje pa so namestitve v enoposteljnih sobah, kjer stanarina znaša 141,65 evra mesečno.
Zaradi podražitev bodo tudi študentski domovi dražji. Za koliko?
Zaradi podražitev so svoje cene morali dvigniti tudi študentski domovi. “Stroški na enoto za porabljeno vodo in komunalne storitve so se povišali za okoli 20 odstotkov. Cena električne energije je letos kar trikrat višja od petletnega povprečja. Zaradi navedenega je uprava morala zagotoviti likvidnost poslovanja Študentskih domov in upravnemu odboru Univerze v Mariboru predlagati dvig stanarin za 11 odstotkov,” je za N1 pojasnila direktorica mariborskih domov Maja Krajnc Ružič. Nove cene veljajo od začetka maja. Dodatnih podražitev v tem trenutku ne načrtujejo. So pa za ohranjanje cene sprejeli posamezne ukrepe, ki na kakovost bivanja ne vplivajo.
Z začetkom junija so se dvignile tudi cene v Študentskem domu Ljubljana. Stanarine so povišali za 5,96 odstotka, povprečna cena bivanja pa se je tako dvignila z 72,08 na 77,25 evra.
Cena bivanja pa se za zdaj ni spremenila na Primorskem. “To je bilo mogoče na račun prihodkov tržne dejavnosti, saj se v juliju in avgustu, ko gre večina študentov domov, del kapacitet namenja za udeležence poletnih šol, športnih prireditev in drugih, po ceniku za turistično dejavnost. Zaradi visokih podražitev energentov v zadnjih mesecih pa bo treba za prihajajoče študijsko leto cene kljub vsemu nekoliko dvigniti,” so pojasnili. Po trenutnih izračunih se predvideva, da se bodo stanarine dvignile za šest odstotkov. Ob tem so dodali, da se ranljivega položaja študentov zavedajo. Da bi prihranili, se lotevajo tudi izboljšave sistemov ogrevanja in izolacije stavb.
Študentje in domovi pozvali, naj del podražitev nase prevzame država
Študentski domovi univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem so skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije ter Študentskimi sveti vseh treh univerz aprila na ministrstvo za izobraževanje naslovili poziv za zvišanje subvencije. “V odprtem pismu smo ministrstvo seznanili s težavami zaradi podražitev energentov in pozvali k povišanju subvencije, saj nismo želeli celotnega bremena energetske krize prevaliti na študente,” je pojasnila Krajnc Ružič.
Višina subvencije namreč znaša 21,50 evra in je nespremenjena že od oktobra 2017, so opozorili študentski domovi. Pred tem je višina subvencije znašala 19,50 evra. Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov omogoča, da se višina subvencije za vsako študijsko leto preračuna na novo, višina subvencije pa mora znašati najmanj 20 odstotkov povprečne mesečne cene bivanja v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem.
“Gre za poziv vseh slovenskih univerz in študentskih domov, da bi ministrstvo povišalo subvencije in s tem pokrilo podražitve, ki so nujne zaradi povišane cene energentov. Torej, da bi študentje stanovalci študentskih domov plačali enako kot pred podražitvami bivanja,” so o pozivu zapisali primorski študentski domovi.
Kako na poziv odgovarja ministrstvo, pristojno za izobraževanje? “Omejeni smo s sredstvi, ki jih imamo na proračunski postavki za študentsko bivanje; ta je že nekaj let načrtovana v enaki višini in odvisna od realizacije v preteklem letu,” so zapisali za N1.
Ministrstvo: Štipendije kljub spremembam še vedno prenizke
Nazadnje so se štipendije uskladile v začetku marca. Krepitev štipendijske politike je prinesel tudi zakon o urejanju položaja študentov, ki je v veljavo stopil v začetku maja. Uvaja namreč dva dodatna dohodkovna razreda, spreminja višino državne štipendije in ukinja starostno omejitev za pridobitev štipendije. Iz izračuna upravičenosti do letnih pravic, kot so otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in subvencija kosila, so izvzeti dohodki iz študentskega dela in kadrovskih štipendij za študij v Sloveniji do 100 odstotkov bruto minimalne plače, dohodke iz kadrovskih štipendij za študij v tujini pa do višine 160 odstotkov bruto minimalne plače.
“Se pa aktualno vodstvo ministrstva zaveda, da so štipendije kljub spremembam še vedno prenizke, zato si bomo na ministrstvu v prihodnje prizadevali za izboljšanje položaja študentov,” so še zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Najvišja osnovna državna štipendija znaša 204 evre
Najvišji osnovni znesek državne štipendije znaša 204,09 evra. Štipendijo je mogoče pridobiti, če povprečni mesečni dohodek v družini ne presega 713,91 evra na družinskega člana. Sicer morajo dijaki vlogo za uveljavljanje državne štipendije vložiti avgusta, študenti pa septembra. Za nadaljnje prejemanje štipendije po novem ni treba več oddati vloge. Še vedno pa morajo predložiti dokazila, če želijo uveljavljati dodatek za bivanje ali dodatek za uspeh.
Tudi višina Zoisove štipendije se je spremenila marca: dijaki prejemajo 128,90 evra, študentje pa 150,38 evra. Dijaki, ki se izobražujejo v tujini, mesečno prejemajo 257,80 evra, študentje pa 300,77 evra. Dijaki, ki želijo dobiti Zoisovo štipendijo, morajo vlogo oddati do 9. septembra, študentje pa do 10. oktobra. Tisti, ki štipendijo že prejemajo, morajo vlogo oddati do konca šolskega oziroma študijskega leta. Letos je prvič mogoče vlogo oddati prek portala Moja eUprava.
Z marcem se je dvignila tudi štipendija za deficitarne poklice, ki znaša 107,42 evra. Štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu pa se je uskladila na 214,84 evra.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
