Drugi dan obrambnega sejma minil mirneje kot prvi: na panelu o ključnih trendih

Drugi dan mednarodnega sejma obrambne industrije Sidec v Celju se je začel s panelom o ključnih trendih tehnologij prihodnosti na področju obrambe in varnosti. Predstavili so poglobljen pregled strateških smernic, ki jih oblikujejo ključne evropske organizacije, vključno z Evropsko komisijo, Evropsko obrambno agencijo (EDA) in Natom.

Govorniki so se osredotočili na strateške usmeritve za prihodnost obrambne industrije, pri čemer so izpostavili nujnost sodelovanja med raziskovalnimi, industrijskimi in političnimi akterji na vseh ravneh - od raziskav in razvoja do implementacije naprednih obrambnih tehnologij in njihove industrializacije.

Ob tem so osvetlili politične smernice, ki oblikujejo obrambo v Evropski uniji, Natu in Sloveniji, ter njihovo ključno vlogo pri krepitvi obrambne odpornosti, inovacij in tehnoloških napredkov.

Kot je povedala Kristine Rudzite iz generalnega direktorata Evropske komisije za obrambno industrijo in vesolje, je Evropska unija v uresničevanje strategij obrambne industrije vložila 1,5 milijarde evrov, sicer pa njihov obrambni sklad približno tretjino denarja namenja raziskavam, dve tretjini pa razvoju inovacij. V letu 2026 načrtujejo povečanje sredstev za približno četrtino.

Vloga Slovenije pri razvoju podvodnega vozila za varovanje kritične infrastrukture pod vodo

O povezovanju raziskav, tehnologij in industrije z namenom krepitve evropske obrambne sposobnosti je govorila Nathalie Guichard iz Evropske obrambne agencije (EDA). Ob tem je poudarila, da je Slovenija zelo aktivna, in omenila nekaj projektov, pri katerih sodeluje. Med takimi je Sabuvis II, kjer Poljska, Nemčija, Portugalska in Slovenija sodelujejo pri razvoju podvodnega vozila za varovanje kritične infrastrukture pod vodo, torej tudi v koprskem pristanišču.

Natova pobuda Diana se osredotoča na razvoj in pospeševanje obrambnih inovacij skozi partnerstva med industrijo in raziskovalnimi organizacijami, ob tem pa je njena predstavnica Kadri Tammai izpostavila pomembnost sodelovanja z zagonskimi podjetji pri razvoju novih obrambnih sposobnosti.

Po njenih besedah je namreč obrambna industrija zgodovinsko ena najbolj konzervativnih industrij z dolgimi in kompleksnimi postopki, zato je podpora pri vstopanju malih in srednje velikih podjetij, ki so običajno daleč od oči končnih uporabnikov, zelo pomembna. Možnosti na tem področju bodo po njenih besedah v Evropi ogromne.

Ne le vojaške, temveč tudi naravne grožnje

Sodobne vojaške izzive in strategije za krepitev obrambne odpornosti, s katerimi se sooča Slovenija, je predstavila Liliana Brožič z ministrstva za obrambo. Kot je poudarila, je za Slovenijo zelo pomembno, da je kot država na politični ravni prepoznala, da so varnostne okoliščine v sodobni Evropi tako zelo pomembne, da je treba nekaj narediti.

"Pri tem nimam v mislih samo dogajanja v Gazi ali Ukrajini in ranljivosti na območju zahodnega Balkana, pač pa tudi in predvsem to, da je Slovenija imela v zadnjih letih kar precejšnje izzive tudi z grožnjami iz naravnega okolja. Nismo potencialno ogroženi samo zaradi vojaških, pač pa tudi naravnih groženj," je dejala Brožič.

Vse to po njenem mnenju narekuje, da moramo nekatere stvari spremeniti in se ustrezno pripraviti na izzive, kar je država v zadnjih letih prepoznala in namenja bistveno več denarja za obrambne izdatke in civilno varnost. Slovenija je sicer zelo veliko naredila na področju raziskav in razvoja na obrambnem področju, rezultate teh aktivnosti pa je mogoče videti tudi na celjskem sejmu, je dodala tudi Brožič.

Med tistimi, ki so v različnih projektih zelo aktivni, je tudi ljubljanska fakulteta za strojništvo, v imenu katere je ključne raziskovalne platforme obrambe in varnosti, ki omogočajo izvajanje najsodobnejših raziskav in razvoja na področju obrambnih in vesoljskih tehnologij, predstavil Franci Pušavec.

Na popoldanskem panelu so govorili o vlogi umetne inteligence na obrambnem področju. Ta omogoča treninge in simulacije, s katerimi lahko ustvari realistična in prilagodljiva učna okolja in operativne scenarije, kar bistveno izboljša pripravljenost sil na različne in kompleksne situacije. Tako je Bretten Gordeau iz podjetja Invisible Arts predstavil rabo umetne inteligence za trening neposredne komunikacije v sovražnih situacijah. Kot je pojasnil, lahko to bistveno izboljša situacijska zavedanja.

Na panelu so sodelovali strokovnjaki iz industrije, raziskovalnega in obrambnega sektorja, ki so govorili tudi o izrabi umetne inteligence za izboljšanje simulacij večagentnih sistemov ter uporabi geoprostorne inteligence za podporo taktični ravni bojevanja.