Drugo zdravniško mnenje - kdaj vam pripada in kdo ga dobi

Foto: PROFIMEDIA

Ena izmed pomembnih pacientovih pravic je tudi pravica do drugega zdravniškega mnenja. A podatkov o tem, koliko ljudi se za to odloči, nimajo ne na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne na ministrstvu za zdravje. Kako sploh uveljavljamo to pravico, kdaj nam pripada in zakaj je zdravstvena pismenost pomembna? Kaj o uresničevanju te pravice pravita zastopnici pacientovih pravic?

Na ministrstvu za zdravje so razložili, da:

ima pacient pravico kadarkoli pridobiti drugo zdravniško mnenje,

ima v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe pri zdravljenju na sekundarni in terciarni ravni pravico v razumnem času pridobiti drugo mnenje.

“Pravica se lahko uveljavi največ enkrat za oceno istega zdravstvenega stanja. Pred uveljavitvijo te pravice pa morata pacient in zdravnik, ki ga zdravi, opraviti temeljit pogovor o razlogih, namenu in potrebnosti pridobitve drugega mnenja, na podlagi katerega pacient presodi, ali bo pravico do drugega mnenja uveljavil.”

“Če izvajalec pravice ne more zagotoviti, jo zagotovi pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev”

Foto: Denis Sadiković/N1

Leta 2017 je bila sprejeta novela zakona o pacientovih pravicah, ki je pravico do drugega mnenja spremenila, “predvsem z vidika natančnejše določitve njene vsebine in da se lahko drugo mnenje zahteva na vseh treh ravneh izvajanja zdravstvene dejavnosti ter da si zdravnika, ki bo podal drugo mnenje, pacient izbere sam”. Hkrati je predvidela, da uveljavljanje pravice do drugega mnenja v mreži javne zdravstvene službe določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

Novela zakona je v 27. členu določila podaljšanje uporabe določbe 40. člena zakona o pacientovih pravicah v delu, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do drugega mnenja v mreži javne zdravstvene službe, in sicer do uveljavitve zakona, ki ureja uveljavljanje pravice do drugega mnenja v mreži javne zdravstvene službe.

To pomeni, da se še vedno uporablja določilo četrtega odstavka 40. člena, ki določa, da pacient uveljavi pravico do drugega mnenja pri izvajalcu zdravstvenih storitev, pri katerem se zdravi. Če izvajalec zdravstvenih storitev te pravice ne more zagotoviti, pacientu uveljavitev pravice zagotovi pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, ki mu posreduje potrebno zdravstveno dokumentacijo, so še dodali na ministrstvu za zdravje.

Podatkov nihče ne zbira

Na ministrstvu pravijo, da podatkov o tem, koliko ljudi zaprosi za drugo zdravniško mnenje in kaj so najpogostejši razlogi za to, ne zbirajo. Napotili so nas na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer pa teh podatkov prav tako nimajo.

Na ZZZS pojasnjujejo, da zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravice do drugega mnenja ne ureja. Ta pravica tako v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja obstaja posredno, in sicer prek možnosti izbire oziroma zamenjave osebnega zdravnika ali specialista ter kot možnost, da se specialist pri podaji mnenja posvetuje z drugimi specialisti.

bolezen, bolnišnica, ženska, čakalnica, bolniška postelja, pacientka, bolnica — Foto: PROFIMEDIA

ZZZS pojasnjuje:

– zavarovana oseba ima pravico do drugega mnenja v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja le pri zdravljenju pri izvajalcu javne zdravstvene službe, torej pri izvajalcu, na sekundarni ali terciarni ravni, ki ima pogodbo z ZZZS;

– drugo mnenje mora zavarovani osebi zagotoviti izvajalec, pri katerem se zdravi. Če ta izvajalec zaradi objektivnih okoliščin zavarovani osebi sam ne more zagotoviti drugega mnenja (na primer, ker ob zdravniku, ki zavarovano osebo zdravi, nima nobenega drugega zdravnika zahtevane specialnosti), ji to pravico zagotovi pri drugem izvajalcu v okviru mreže javne zdravstvene službe. Temu posreduje za podajo drugega mnenja potrebno zdravstveno dokumentacijo;

– stroški pravice do drugega mnenja, ki jo zavarovana oseba uveljavi v okviru zdravljenja pri izvajalcu javne zdravstvene službe na sekundarni ali terciarni ravni, so vključeni v sredstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izvajalec mora to pravico zagotoviti v okviru obravnave, pri kateri zavarovana oseba zahteva drugo mnenje in se ZZZS-ju ne zaračunajo posebej;

– ker mora to pravico zagotoviti izvajalec, pri katerem se zavarovana oseba zdravi in v okviru obravnave, pri kateri zavarovana oseba zahteva drugo mnenje, se za to pravico ne izdaja napotnica.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

“Pravica do drugega mnenja je univerzalna pravica pacientov na podlagi zakona o pacientovih pravicah in ne pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo zagotavlja ZZZS. ZZZS tudi ne razpolaga s statističnimi podatki o uveljavljanju te pravice, saj kot navedeno zgoraj, ta pravica iz zakona o pacientovih pravicah ni posebej ovrednotena oz. plačana,” so dodali.

Zastopnica pacientovih pravic: Slabša dostopnost zaradi čakalnih dob

Zastopnica pacientovih pravic Adela Postružnik (Maribor) je za N1 odgovorila, da dobi kot zastopnica pravic pacientov na leto kar nekaj vprašanj glede uveljavljanja pravice do drugega mnenja. “Podatka, koliko ljudi zahteva drugo zdravniško mnenje, pa zastopniki nimamo.”

Razlogi za iskanje drugega mnenja so različni, pravi zastopnica, in sicer bi ljudje radi drugo mnenje npr. glede odločitve za operativni poseg, glede primernosti zdravljenja, glede ustreznosti terapij, ustreznosti zdravil in podobno.

V praksi je težava pri pridobitvi drugega mnenja predvsem napotitev, ki jo mora podati zdravnik, pravi Adela Postružnik. In dodaja, da je ta pravica “slabše dostopna zaradi dolgih čakalnih dob na preglede pri specialistih na napotnice v javnem zdravstvenem sistemu”.

Zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore (Ljubljana) pa pravi, da pri svojem delu zaznava, da je težav z iskanjem drugega zdravniškega mnenja v zadnjem času manj kot prej, prav tako pa tudi, da dobiva manj pritožb pacientov, ki se nanašajo na pravico do drugega mnenja.

V zadnjem času je bilo nekaj primerov, ko so si pacienti delno sami plačali pregled, delno pa so bili napoteni na izdelavo drugega zdravniškega mnenja, dodaja. Pacientom se zdi običajno pomembno, da dobijo drugo mnenje drugje in ne v isti ustanovi, ugotavlja.

Težko presodimo, ali potrebujemo drugo mnenje

Nacionalna raziskava o zdravstveni pismenosti odraslih Slovenk in Slovencev, ki jo je leta 2022 izvedel NIJZ, sicer kaže, da ima skoraj polovica (48 %) odraslih prebivalcev omejeno zdravstveno pismenost.

Pri presoji informacij imajo ljudje veliko težav prav pri odločanju, ali potrebujejo drugo zdravniško mnenje – več kot tretjina vprašanih jih meni, da je to težko oziroma zelo težko presoditi. Težja se anketirancem zdi le presoja, ali so informacije o boleznih v množičnih medijih zanesljive.

Osebe z nizko stopnjo zdravstvene pismenosti imajo slabše zdravstvene izide, slabše zdravje in preživetje, slabše znanje o zdravju, težje obvladujejo bolezni ter verjetneje neustrezno uporabljajo zdravstvene storitve in večkrat vstopajo v zdravstveni sistem. Zdravstveni ekonomisti ob tem ocenjujejo, da omejena zdravstvena pismenost predstavlja od 3 do 5 odstotkov izdatkov za zdravstveno varnost, še navajajo v nacionalni raziskavi.