
V Slovenskem društvu Hospic menijo, da odločanje za ali proti predčasnemu zaključku življenja pred njegovim naravnim iztekom ni izbira.
Oglaševanje
V Slovenskem društvu Hospic se pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sprašujejo, kaj je tisto, kar človek, ki razmišlja o predčasnem zaključku življenja zaradi kronične neozdravljive bolezni, v resnici potrebuje, kdo lahko zadosti njegovim potrebam in ali obstaja alternativa za pomoč pri predčasnem končanjem življenja.
"Odgovor je v celostni paliativni in hospic oskrbi, ki mora biti dostopna vsem pod enakimi pogoji. Če bolnik z neozdravljivo kronično boleznijo ali bolnik v zadnjem obdobju življenja kljub vključitvi v paliativno obravnavo še vedno razmišlja o samomoru, pomeni, da obravnava ni naslovila vseh njegovih potreb. Zato si moramo kot družba prizadevati za kakovostno paliativno in hospic oskrbo," so zapisali v društvu.
Kot so poudarili, v društvu ne posegajo v vrednostni sistem posameznika, želijo pa, da družba vzpostavi pogoje, ki bodo v skladu z načelom solidarnosti in socialne države zagotavljale človeka vredne pogoje oskrbe in kakovosti bivanja do konca življenja.
Dokler ta možnost ni vzpostavljena, odpiranje razprav o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja po oceni društva vzbuja resne pomisleke o spoštovanju temeljnih civilizacijskih standardov o spoštovanju življenja, ki so se izgrajevali zadnjih osemdeset let, po najobsežnejšem in najhujšem kršenju temeljnih človekovih pravic v zgodovini človeštva.
Na referendumskem glasovanju 23. novembra se bodo volivci izrekali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje