Menu Item
Društvo za zaščito živali AETP je objavilo posnetke z ene od slovenskih farm kokoši nesnic. Na njih je videti kokoši v baterijski reji, ki živijo v neprimernih razmerah. Med drugim je videti poginule kokoši in miši.
Društvo AETP (Animal Enterprise Transparency Project), ki si prizadeva za zaščito živali, je na svojih spletnih straneh objavilo posnetke z ene od slovenskih farm kokoši nesnic. Posnetke je objavila tudi TV Slovenija v oddaji Tarča, kjer niso razkrili, za katerega rejca gre, so pa povedali, da dobavlja jajca in druga živila v skoraj 300 slovenskih javnih zavodov.
Na posnetkih je videti nagnetene kokoši, ki hodijo po truplih drugih kokoši. “Ta so različno stara, nekatera so že sivo-rjava in popolnoma spojena z žičnato podlago, druga so še sveža,” so prizore opisali pri AETP. Kokoši so nesle jajca kar na trupla, kar lahko predstavlja tveganje tudi za zdravje ljudi oziroma neoporečnost jajc. S posnetkov je videti, da so higienski standardi neprimerni, med drugim je videti poginule miši.
Kokoši so zaradi razmer videti nezdrave. “Na mestih, kjer bi moralo biti zdravo perje, je videti prazne zaplate kože z nekaj ščetinami. Kokoši so v nenehnem stresu, kljuvajo druga drugo, se prerivajo, skačejo druga prek druge,” so opisali v društvu AETP, ki v svojih kampanjah opozarja na krute razmere, v katerih ponekod živijo rejne živali.
Strokovnjaki: To je nedopustno
V Tarči so posnetke komentirali strokovnjaki in predstavniki odgovornih institucij.
“Tudi če je žival na tleh, ne v kletki, ampak na hodniku, je to nedopustno. Trupla se morajo odstraniti. To je popolnoma zgrešeno iz več razlogov. To je vaba za glodalce,” je za Tarčo povedala nekdanja prva inšpektorica za varno hrano Andreja Bizjak. To je namreč vaba za viruse in bakterije, je pojasnila.
Opozorila je na tveganja, če jajca tega rejca kupujejo šole, vrtci, domovi za ostarele in bolnišnice. “Tukaj lahko nastane večje tveganje, ker gre za občutljivi del prebivalstva,” je dejala.
Vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali Ožbalt Podpečan je v oddaji ob objavljenih posnetkih dejal, da česa podobnega še ni videl v svoji karieri, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek pa je ocenil, da gre za posamičen primer, ki ni sprejemljiv.
S tem se ni strinjal podpredsednik Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali iz društva AETP Samo Curk, ki je dejal, da se vedno govori, da gre za posamične primere, vendar to ni res. Kriva je zakonodaja, ki postavlja takšne standarde, da to dovoljujejo, je poudaril.
Direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Fabian Kos je poudaril, da prvič vidijo ta posnetek. “Posnetek kaže na številne kršitve, zato ga bomo zagotovo obravnavali kot prijavo, vendar še nimamo proizvajalca in lokacije,” je dejal. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je poudarila, da je razočarana od odmika od odgovornosti in da to ni kmetijstvo 21. stoletja, se pa te prakse dogajajo. Zato se na ministrstvu velikokrat odločajo za zakonodajne ukrepe, ki so v javnosti negativno sprejeti, vendar so nujni, je dejala.
Novinarji Tarče so razkrili tudi posnetke podjetja Jata Emona, enega največjih živilskih podjetij, ki je na spletu že dlje časa zatrjevalo, da nima več baterijske reje, posnetki pa kažejo drugače.
Baterijska, hlevska, prosta reja
Društvo AETP je lani sprožilo pobudo ‘Slovenija proti kletkam’, s katero si prizadevajo za zakonsko odpravo reje kokoši in svinj v kletkah. Zbrali so približno 18.000 podpisov. Na ministrstvo za kmetijstvo ter upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so poslali več kot 450 pisem, v naslednjih mesecih pa, kot napovedujejo, bodo nadaljevali z aktivnostmi za ukinitev reje v kletkah.
Pomanjkanja prostora, vidno na posnetkih, je značilno za baterijsko rejo, a tudi v hlevih se kokošim ne godi dosti bolje. Slovenska zakonodaja predpisuje enake standarde, kot jih določa evropska direktiva o minimalnih pogojih za zaščito kokoši nesnic. Ti določajo najmanjšo površino, ki mora biti na voljo kokošim. Omenjena direktiva je leta 2012 prepovedala rejo v klasičnih baterijskih kletkah, ki so bile velike 550 kvadratnih centimetrov. Nadomestile so jih tako imenovane obogatene baterijske kletke, v katerih imajo kokoši nekaj več, vsaj 750 cm2. To pomeni, da je na kvadratnem metru lahko 13 kokoši.
Pri ostalih (v zakonodaji imenovanih alternativnih) načinih reje pa ima kokoš na voljo 1.111 cm2 – to pomeni, da je v hlevu na enem kvadratnem metru lahko do devet kokoši. V prosti reji ima kokoš poleg tega na voljo še 40.000 cm2 izpusta. V vseh rejah morajo biti kokošim na voljo gredi za počivanje, material za brskanje in gnezdo, kjer nesejo jajca.
Število kokoši, ki so v Sloveniji v kletkah, ni povsem preverljivo. Manjših hlevov namreč ni treba registrirati, zato uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) podatkov o njih nima. To velja za tiste kmetije in posameznike, ki imajo jajca le za lastno domačo porabo, in reje, v katerih imajo manj kot 350 kokoši, jajca pa prodajajo samo na mestu pridelave končnemu potrošniku.
Večji hlevi se morajo registrirati. Po podatkih uprave je v Sloveniji 135 gospodarstev s skupaj 227 hlevi za rejo nesnic. Glede na maksimalno število kokoši, ki so lahko v določenem načinu reje, je v Sloveniji 14,5 odstotka kokoši v baterijski reji oziroma v kletkah. Največ, 79 odstotkov, jih je v hlevski reji. V prosti reji je zgolj 4 odstotke kokoši, v ekološki reji pa le 2,5 odstotka.
Po podatkih statističnega urada (Surs) v Sloveniji živi okrog 1,5 milijona kokoši nesnic za prirejo konzumnih jajc. Od tega jih je več kot polovica na gospodarstvih, ki imajo več kot 5.000 kokoši.
Več o tej temi lahko preberete v članku Kako srečne so slovenske kokoši in zakaj je to pomembno za kvaliteto jajc. V članku smo pisali tudi o tem, kakšna je politika nabave jajc slovenskih trgovin in kako nadzorujejo dobavitelje. Večina trgovin ne prodaja svežih jajc iz baterijske reje, so pa ta jajca sestavina številnih izdelkov.
Društvo za prepoved baterijske reje
“Baterijska reja kokoši pomeni rejo v tako imenovanih obogatenih kletkah, kjer imajo živali na voljo prostor v velikosti A4-lista papirja. Kletke kokošim povzročajo trpljenje. To ugotavljata glavna uradna veterinarska institucija v Evropski uniji (EFSA) in domača veterinarska in etološka stroka,” so zapisali v AETP.
V društvu poudarjajo, da so potrošniki zavedeni, saj večina veleblagovnic ne ponuja več jajc iz baterijske reje, zato ima javnost lažen občutek, da je reja v kletkah stvar preteklosti. “Blizu četrt milijona kokoši v Sloveniji je še vedno zaprtih v kletke,” so opozorili. “Zadrževanje kokoši na majhnih prostorih je za živali izjemno stresno in jim povzroča hudo trpljenje. Ne morem se otresti občutka, da tovrstna reja kokoši spominja na koncentracijska taborišča. Tukaj gre res za utelešenje ene najhujših oblik človekovega izkoriščanja živih bitij,” je do baterijske reje kokoši kritičen tudi filozof Tomaž Grušovnik.
Jajca baterijske reje zaradi nižje cene kupujejo javni zavodi – šole, vrtci in bolnišnice ter tudi restavracije, slaščičarne in drugi proizvodni obrati. Po zakonodaji je način reje treba označiti samo na svežih jajcih, ne pa tudi na produktih, ki vsebujejo jajca, zato so jajca iz reje v kletkah v številnih predelanih izdelkih, opozarjajo.
Baterijska reja živalim povzroča trpljenje, zato si društvo prizadeva za njeno popolno ukinitev ter prehod na alternativne reje s prehodnim obdobjem ter ustrezno podporo rejcem. Več evropskih držav se je za ta korak že odločilo. “Avstrija, Luksemburg in Švica so baterijsko rejo kokoši že v celoti opustile. Nemčija in Češka sta jo prepovedali in sta v prehodnem obdobju opustitve. Kmalu pa se obeta ukinitev tudi na Slovaškem, Danskem in Nizozemskem,” so zapisali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje