Menu Item
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) opozarja, da je N1 žrtev SLAPP tožb ljubljanske psihiatrične klinike. Kot so zapisali v društvu, obsojajo novo serijo zlorab pravnih sredstev za poskus utišanja kritičnega poročanja. Še posebej zavržno je po njihovi oceni dejstvo, da napad na medij in njegove novinarke izvaja javna ustanova z davkoplačevalskim denarjem.
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) opozarja, da je N1 žrtev SLAPP tožb ljubljanske psihiatrične klinike. Kot so zapisali v društvu, obsojajo novo serijo zlorab pravnih sredstev za poskus utišanja kritičnega poročanja.
V DNS so pojasnili, da je zoper novinarko Barbaro M. Smajila, odgovorno urednico Katjo Šeruga, podjetje Adria News Production ter izdajatelja Adria News Sarl tožbe po objavi preiskovalnega dosjeja o psihiatrični kliniki Ljubljana vložila Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, ki je javni zavod in jo vodi direktor Bojan Zalar.
Na sume nasilja in drugih nepravilnosti na psihiatrični kliniki smo na N1 v posebnem preiskovalnem dosjeju prvič opozorili že maja lani. Dosje je dostopen tukaj.
Po navedbah društva gre za šest odškodninskih tožb, iz okoliščin vlaganja tožb in njihove vsebine pa izhaja, da te ustrezajo definiciji SLAPP tožb. Da so zahtevki neutemeljeni, kaže že specifična sestava tožb, kjer tožnik zgolj pavšalno navaja, da so v članku “navedene naslednje neresnične in zlonamerne trditve”, nakar preprosto prilepi celotno vsebino članka, pri čemer gre v pretežni meri za poročanje o dejstvih, ki so evidentno resnična in preprosto dokazljiva, so dodali v DNS.
Pojasnili so, da gre za večje število postopkov z istovrstno tematiko, pri čemer klinika na praktično isti podlagi zahteva odškodnino zaradi vsakega članka posebej. Zadnji članek je bil objavljen več mesecev pred vložitvijo prve od teh tožb, tako da bi ljubljanska psihiatrična klinika lahko brez težav celotno škodo uveljavljala z eno tožbo v enotnem postopku, so opozorili v DNS.
Pokazatelj, da gre za SLAPP tožbe, pa je po navedbah DNS tudi “ekscesna višina več odškodninskih zahtevkov, še posebej pretirana je skupna višina tožbenih zahtevkov”.
Ob tem so v društvu navedli tudi besede urednice rubrike Poglobljeno na N1 Suzane Lovec, ki tožbe razume kot nedopusten pritisk in jih ocenjuje kot “jasne in sistematične poskuse ustrahovanja medija, urednice in novinarke, da o temi, ki je vsekakor v javnem interesu, ne bi več poročali”.
Tudi v DNS so poudarili, da so bili prispevki Barbare M. Smajila, ki so jih povzeli mnogi drugi slovenski mediji, brez dvoma v javnem interesu in pripravljeni ob upoštevanju najvišjih profesionalnih novinarskih standardov. Po razkritjih N1 je bil v kliniki izveden tudi sistemski nadzor, spremljanje zgodbe in razvoja dogodkov pa se nadaljuje.
V DNS ocenjujejo, da so SLAPP tožbe resna grožnja novinarstvu in javnemu interesu v Sloveniji, ki nikakor niso omejeni le na enega dobro znanega ekscesnega tožnika, ampak so pogosto uporabljeno orožje za napad na novinarje in medije.
Ker je pristojno ministrstvo že začelo javno razpravo o predlogu zakona o zaščitnih ukrepih za osebe, ki se javno udejstvujejo, pričakujejo, da bo delo hitro nadaljevalo in ne bo čakalo na skrajni rok za sprejetje zakona in implementacijo direktive.
Ker zakona še ni, Okrožno sodišče v Ljubljani, ki naj bi obravnavalo tožbene zahtevke zoper N1, pozivajo, da uporabi vse mehanizme za zmanjševanje potencialne škode mediju.
Predvsem pa pozivajo vodstvo klinike, kar vključuje tudi svet zavoda, “da nemudoma preneha neutemeljeno in zlonamerno sodno preganjanje kritičnih novinarjev in medija N1 Slovenija”.
Generalni direktor klinike Bojan Zalar je v odzivu zapisal, da v konkretnih postopkih ne gre za SLAPP tožbe.
Kaj so SLAPP tožbe?
Kot “strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti” oz. tožbe SLAPP (angl. Strategic lawsuits against public participation) razumemo predvsem očitno neutemeljene tožbe zoper kritične posameznike, katerih cilj ni uspeti s tožbo, ampak izčrpati toženo stranko z dolgotrajnim sodnim postopkom, z namenom utišanja razprave o družbeno pomembni temi.
SLAPP tožbe predstavljajo zlorabo pravice do sodnega varstva, saj je njihov namen toženo stranko obremeniti časovno in finančno ter tudi čustveno zaradi negotovosti izida postopka, z namenom, da se zaradi tovrstne obremenitve ne bi več javno angažirala z opozarjanjem na nepravilnosti ali s kritiko tožnikovega ravnanja v okviru neke družbeno pomembne teme. Na ta način je cilj tožb SLAPP tudi utišanje drugih potencialnih kritikov, ki se še niso izpostavili, je v reviji Odvetnik opozorila odvetnica Jasna Zakonjšek.
Med najodmevnejšimi primeri serijskih SLAPP tožb so tožbe, ki jih je davčni svetovalec Rok Snežič vložil proti novinarjem portala Necenzurirano zaradi njihovega kritičnega poročanja. Vložil jih je že skoraj 50.
Prvi zavezujoč akt v EU na področju boja proti SLAPP tožbam, ki bo predstavljal zavezujoče pravo tudi v Sloveniji, bo tako imenovana Anti-SLAPP direktiva. Rok za prenos Anti-SLAPP direktive v nacionalno pravo držav članic EU je 7. maj 2026.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje