Menu Item
Izsledki nove raziskave, ki je bila opravljena v 14 državah, tudi v Sloveniji, razkrivajo, da so najbolj priljubljena družbena omrežja diskriminatorna do mladih uporabnikov, in sicer glede na to, v kateri državi živijo oziroma kje na svetu uporabljajo storitev.
Poročilo raziskave o diskriminaciji otrok na družbenih omrežjih, ki jo je zagovorniška organizacija Fairplay v sodelovanju z zavodom Vsak opravila v 14 državah – tudi v Sloveniji – kaže, da imajo pri uporabi TikToka, WhatsAppa in Instagrama otroci v ZDA, Avstraliji, Južni Ameriki in Afriki manj zaščite kot slovenski in drugi evropski vrstniki. Raziskava je namreč ugotovila, da je zasebnost otrok po svetu neenako zaščitena, poleg tega pa otroci po svetu nimajo enakega dostopa do pogojev uporabe na omenjenih platformah. Poročilo tako razkriva, da imajo mladi iz neevropskega prostora veliko slabšo podporo in zaščito pri uporabi digitalnih storitev kot njihovi vrstniki v Evropi.
Poročilo med drugim izpostavlja številne skrb vzbujajoče razlike v delovanju platform za mlade iz različnih držav. TikTok tako denimo zagotavlja boljšo zaščito evropskim mladoletnikom kot uporabnikom aplikacije iz neevropskih držav. Da bi uporabnikom, mlajšim od 18 let, zagotovili izkušnjo, primerno njihovi starosti, nekatere funkcionalnosti niso na voljo, ta starostna omejitev pa za mlade iz drugih držav v pogojih uporabe ni opredeljena. Vsaka od treh platform, vključenih v raziskavo, ima tudi vrsto različnih minimalnih starostnih zahtev glede na državo, čeprav ponuja enake storitve po vsem svetu, še ugotavljajo izsledki raziskave.
Na podlagi zbranih ugotovitev so zagovorniške organizacije z vsega sveta izvršnemu direktorju TikToka danes poslale poziv, naj podjetje resno pristopi k ugotovitvam ter obravnava diskriminatorne prakse, ki jih je razkrila raziskava. Hkrati bodo od zakonodajalcev zahtevali, naj sprejmejo ustrezno zakonodajo, ki bo od ponudnikov platform zahtevala izboljšanje storitev in posledično boljšo skrb za dobrobit mladih.
Velike platforme, pomanjkljiva zaščita
Izsledki raziskave ugotavljajo, da obstaja več načinov, na katere navidezno enake digitalne platforme zagotavljajo zasebnost in varnost mladih po svetu. Otrokom na evropskih koncih sveta je tako zagotovljeno več varnosti in zasebnosti, kot ju dobijo njihovi neevropski vrstniki. “Gre za diskriminacijo mladih skozi zasnovo in delovanje družbenih medijev,” ugotavljajo v raziskavi.
Tako so denimo podatki uporabnikov pri WhatsAppu obravnavani različno, odvisno, iz katere države uporabniki prihajajo. Julija 2021 je organizacija Data Privacy Brazil primerjala razlike v pogojih uporabe za brazilske, indijske in evropske uporabnike, vključno z uporabniki, starimi od 13 do 17 let. Ugotovitve potrjujejo, da imajo evropski otroci boljšo zaščito pred nepotrebno izmenjavo podatkov ter hkrati prejmejo več pojasnil o možnosti izbrisa podatkov.
Instagram pa je denimo v Združenem kraljestvu, ko je začel veljati kodeks starosti primernega oblikovanja oziroma zasnove digitalnih medijev (ang. Age Appropriate Design Code), objavil vrsto sprememb, s pomočjo katerih mladim zagotavljajo varnejšo in zasebnejšo izkušnjo. Med drugim so se tako zavezali, da želijo “kar najbolj preprečiti, da bi z mladimi prišli v stik odrasli, ki jih mladi ne poznajo ali s katerimi si stika ne želijo”. V drugih državah ta direktiva ni v veljavi.
Omenjene tri družbene platforme v različnih državah prav tako različno določajo najnižjo starost svojih uporabnikov, kljub temu da jim ponujajo funkcionalno enake izdelke. “Razlike nastajajo zaradi različnih pravnih okvirov in obveznosti ponudnikov medijev in tehnologije, v čemer se odraža moč različnih regulatorjev pri določanju, ustrezne starosti,” ugotavljajo v raziskavi in dodajajo, da se najnižja starost za uporabo WhatsAppa, TikToka in Instagrama razteza na intervalu od 13 do 21 let. Za nekatere države platforme niti ne pojasnijo najnižje starosti.
“Mladi iz držav, v katerih govorijo katerega od večjih svetovnih jezikov, lahko berejo pravilnike o zasebnosti ter dostopajo do uporabniške podpore v maternem jeziku. Na drugi strani pa imamo mlade, ki npr. govorijo amharski, slovenski ali katerega od južnoafriških uradnih jezikov, ki na popularnih družbenih omrežjih niso podprti, z izjemo afrikanščine na Instagramu,” ugotavljajo izsledki raziskave.
Mladi kot poskusni zajčki
“Ko odraščamo z družbenimi mediji, je moja generacija poskusni zajček,” je povedala 17-letna Kelsey Wu iz Kalifornije. “Trenutno smo na točki, ko ni zaščite in doživljamo negativne učinke iz prve roke. To je nepošteno, zlasti glede na razkritje podatkov o škodi družbenih medijev na področju duševnega zdravja mladih. Tehnološka podjetja bi to morala vzeti resno, zakonodajalci pa pripraviti predpise. Upam, da bo boljša zakonodaja, ki je bila predlagana v Kaliforniji, sprejeta, vendar je hkrati to nepošteno do drugih mladih v ZDA in preostalem svetu.”
“Skrb vzbujajoče je, da podjetja ločujejo, katerim mladim ljudem bodo zagotovila najboljšo zaščito in varstvo zasebnosti. Razumno je pričakovati, da bo podjetje, ko ugotovi, kako lahko svoje izdelke izboljša, to uvedlo univerzalno za vse mlade. Vendar nas družbena omrežja spet puščajo na cedilu in še naprej dopuščajo nepotrebna tveganja za mlade uporabnike svojih platform,” je dejala doktorica Rys Farthing, ki je tudi avtorica poročila in raziskovalka pri zagovorniški organizaciji Fairplay. “Zakonodajalci morajo ukrepati in sprejeti predpise, ki naj prisilijo ponudnike digitalnih storitev, da bodo svoje izdelke zasnovali tako, da bodo primerni za mlade. Številne jurisdikcije po vsem svetu preučujejo takšne predpise. V Kaliforniji bi kodeks starosti primernega oblikovanja storitev, ki ga trenutno obravnava senat, lahko odpravil nekatera tveganja za mlade na družbenih omrežjih. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo, da jim bodo družbena omrežja ponudila drugorazredno zasebnost in varnost,” je še dodala.
“Ugotovitve poročila kažejo, da podjetja družbenih medijev sama poglabljajo neenakosti in spodbujajo diskriminacijo mladih uporabnikov. Nesprejemljivo je, da otrokom z globalnega juga ne nudijo enake zaščite, kot je zagotovljena evropskim otrokom. Otroci so otroci in si zaslužijo posebno zaščito, neodvisno od tega, od kod prihajajo,” je povedal João Francisco de Aguiar Coelho z brazilskega inštituta Alana, ki se je prav tako podpisal pod pismo.
Med podpisniki poziva, ki so ga različne organizacije danes poslale izvršnemu direktorju TikToka, je tudi Katja K. Ošljak, direktorica zavoda Vsak. “Tudi mladi slovenski uporabniki omrežja TikTok niso ustrezno obravnavani. Še bolj problematično pa je, da kot šolarji pri svojem šolskem delu uporabljajo veliko drugih podatkovno predatorskih orodij, kot sta Teams ali Zoom,” je ob tem poudarila Ošljak. Dodala je, da ministrstvo za izobraževanje in šolstvo takšne prakse v želji po digitalizaciji šolstva celo spodbuja, pri čemer se odgovorni morda še ne zavedajo, da s tem nekritično prispevajo k problematičnim praksam datafikacije in poblagovljenja mladih. “In to v šolah, ki so tradicionalno veljale kot varni in mladim prijazni prostori,” je še poudarila direktorica zavoda Vsak, kjer z izobraževanji, raziskavami in pogledi želijo prispevati k razvoju ustvarjalne ter odgovorne informacijske družbe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!