Menu Item
Predsednik združenja družinskih zdravnikov Aleksander Stepanovič se je na novinarski konferenci zavzel za spremembe oziroma zmanjšanje administrativnega dela na področju družinske medicine. "Naenkrat obravnavamo štiri paciente – enega v ambulanti, enega na telefonu, eden pričakuje odgovor na elektronsko pošto in eden trka po vratih," je dejal. Sistema po njegovem ne moremo reševati z večjo obremenitvijo tistih, ki ostajajo v javnem zdravstvu. Zakaj se mladi, čeprav jih četrtina odgovori, da jih zanima specializacija družinske medicine, za to po koncu študija ne odloči?
V Sloveniji je trenutno brez osebnega zdravnika več kot 130 tisoč pacientov. V zadnjem času smo poročali o več odhodih družinskih zdravnikov iz javnih zavodov. Predvsem so bili pereči odhodi iz Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, ki ga je v zadnjem letu zapustilo 33 družinskih zdravnikov.
Tisti, ki ostajajo v javnih zavodih, ne le v ZD Ljubljana, ampak po celotni Sloveniji, pa pričakujejo predvsem hitre rešitve, saj se obremenitve na primarni ravni ob manjšem številu zdravnikov povečujejo, so opozorili govorci.
“Trenutno delamo v razmerah, ko je treba tako rekoč hkrati obravnavati štiri paciente. Enega imaš pred seboj, enega na telefonu, eden pričakuje takojšnji odgovor na elektronsko pošto, eden trka ali celo razbija po vratih. Mi razumemo nezadovoljstvo ljudi, ne razumemo pa tega, da se ves gnev zliva na zdravnike in to na tiste, ki še ostajajo in se v danih razmerah nekako trudijo ohranjati kolikor toliko delujoč zdravstveni sistem,” meni predsednik združenja Aleksander Stepanovič.
Prispodobo je ponazoril z nosili za bolnike, ki ima nosilnost sto kilogramov, pristojni pa jim svetujejo, naj na njih naložijo pacienta, ki tehta 150 kilogramov. “Saj mogoče se pa ne bo zlomilo, saj ste videti kar močni. Človek mora v bolnišnico in ga je treba na vsak način prenesti. To ni varno niti za paciente niti za osebje,” opozarja.
Trenutno je v Sloveniji okrog 950 družinskih zdravnikov, vsako leto pa specializacijo konča okrog 50 specializantov. Da bi vzdrževali mrežo družinske medicine, bi moralo specializacijo vsako leto končati okrog 100 mladih družinskih zdravnikov. V prihodnjih letih bodo dodatne težave povzročila še upokojevanja, saj bo v pokoj odšla “močna generacija”, zato bo pomanjkanje družinskih zdravnikov še večje.
Večja prisotnost diplomirane medicinske sestre
Več časa za paciente in njihovo obravnavo bi lahko dosegli z zmanjšanjem administrativnih nalog, ki jih imajo zdravniki. Predvsem tiste, ki niso povezane s strokovnimi odločitvami, bi lahko prevzel zavod za zdravstveno zavarovanje, je predlagal Stepanovič. Njegov drugi predlog pa je povečanje prisotnosti diplomirane medicinske sestre. Trenutno ima vsak tim namreč le polovico diplomirane medicinske sestre.
“Sodelavcem je potrebno prenesti tako kompetence in pooblastila za samostojno in odgovorno opravljanje določenih del in nalog. Na primer predpisovanje nekaterih medicinsko-tehničnih pripomočkov, nalogov za prevoze, odobravanje kratkih, nezapletenih bolniških staležev. Pri bolniških staležih se želimo dogovoriti s preostalimi kolegi na primarnem nivoju tako, kot že imamo dogovor s pediatri, da sami odobravajo bolniške staleže za starše pacientov, z ginekologi in stomatologi za bolniške staleže z njihovega področja,” so predlogi Stepanoviča.
Brez “uvoza” ne bo šlo
Po besedah Stepanovića je tudi nujna ločitev nujne medicinske medicine. “Delo na dveh ali celo več deloviščih hkrati je s strokovnega in človeškega vidika nevzdržno, krati pravice bolnikom in izčrpava že tako preobremenjene družinske zdravnike, ki morajo v okoljih, kjer to še ni urejeno, ob klicu zapustiti ambulanto in na terenu reševati urgentno situacijo,” opozarja Stepanovič.
Kratkoročno ne bo šlo brez “uvoza” tujih zdravnikov, ki pa jim je treba ponuditi dobre pogoje za bivanje, ustrezno plačilo in prilagoditi zahtevano raven znanja jezika, ki je potrebna za komunikacijo z bolniki, je prepričan Stepanovič.
Zakaj se mladi ne odločajo za specializacijo družinske medicine?
Predstojnica katedre za družinsko medicino Marija Petek Šter je izpostavila odločitve mladih zdravnikov pred in po koncu študija oziroma 6. letniku. Vprašalniki so pokazali, da bi se četrtina študentov po koncu študija odločila oziroma razmišlja o specializaciji družinske medicine, vendar se te številke nato ne potrdijo v praksi. V času do začetka specializacije jih po njenih besedah zdravstveni sistem odvrne od družinske medicine.
“V trenutni situaciji so to gotovo pogoji dela, ki ti ne omogočajo, da lahko svoje znanje in kompetence do polne mere razviješ, da delaš na več deloviščih hkrati, da si hkrati v službi urgentne medicine in še v svoji ambulanti, da si izpostavljen slabi organizaciji dela, administrativnim obremenitvam, kakovost in količina dela pa nista nagrajeni,” je dejala.
Ključni razlogi za to so po njenih besedah neurejeni pogoji dela, administrativne obremenitve, ki zdravnikom vzamejo tudi tretjino časa, pa tudi to, “da je družinska medicina znotraj laične in včasih strokovne javnosti označena kot stroka, ki ne omogoča akademskega in intelektualnega razvoja”. Po njeni oceni finančne spodbude za izbiro specializacije iz družinske medicine, ki so eden od ukrepov ministrstva, ne bodo zares dosegle svojega namena.
Eden od predlog za večjo privlačnost specializacije bi bile tudi štipendije za tiste študente, ki bi določeno število let po končani specializaciji delali na področju družinske medicine v javnem zdravstvu.
Pozdravljajo ambulante za neopredeljene
V torek so na ministrstvu za zdravje so pripravili pravilnik o načinu organiziranja ambulant za neopredeljene. Na ta način povečujejo dostopnost zdravstvene oskrbe za tiste paciente, ki nimajo izbranega družinskega zdravnika. Kot je dejal družinski zdravnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar, so takšen ukrep predlagali že pred tremi leti, ko so zdravniki množično zapuščali kranjski zdravstveni dom, se mu zdi korekten.
“V nasprotju s tem, da bi zdravniki vpisovali več pacientov in čedalje več in hitreje delali, smo poskušali najti možnost, da bi mogoče nekateri, ki bi dodatno delo zmogli, ponudili dodatne kapacitete, ker novih zdravnikov tako na hitro ne bomo našli,” je dejal. Ob tem je poudaril, da so te zmogljivosti zagotovo manjše, kot so bile leta 2019. STA
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje