Zdravniška zbornica je opozorila, da družinski zdravniki prejmejo tudi do sto vprašanj o cepljenju dnevno. Vodja ljubljanskega cepilnega centra opozarja, da se navodila prehitro spreminjajo, kar vnaša zmedo in nezaupanje.
Zdravniška zbornica, ki jo vodi zdravnica in vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović, ob številnih zavajajočih informacijah in pozivih proti cepljenju opozarja na pomen pravočasnih, strokovnih in celovitih informacij. Znano je, da na področju informacij o cepljenju vlada precejšnja zmeda, ki jo dodatno krepijo hitro spreminjajoče se smernice strategije o cepljenju.
Na zdravniški zbornici opozarjajo, da so z zagotavljanjem informacij trenutno zelo obremenjeni družinski zdravniki, ki dnevno prejmejo tudi do sto sporočil in klicev samo v povezavi s cepljenjem.
Po drugi strani marsikdo predvideva, da so informacije najbolj ažurne v cepilnih centrih, a tam vztrajajo, da so njihovi kontakti namenjeni izključno informacijam o organizaciji in izvedbi cepljenja. Tiste, ki imajo vsebinska vprašanja, preusmerjajo prav na izbrane osebne zdravnike.
“Prehitre spremembe krepijo nezaupanje”
Vodja organizacije in koordinacije cepilnega centra Zdravstvenega doma Ljubljana Simona Repar Bornšek je za N1 povedala, tudi v centru občutijo dejstvo, da se družinski zdravniki nimajo časa pogovarjati s pacienti. Dogaja pa se tudi, da zdravniki v ambulantah delijo svoja osebna mnenja. Na cepljenje je tako po njenih besedah prišel gospod, ki je imel tri različne nasvete o tem, ali naj se cepi, kdaj in s katerim cepivom. “Navodila in priporočila se spreminjajo zelo hitro, zato ne čudi, da so ljudje in tudi stroka zmedeni. Tako se tudi krepi nezaupanje, saj je težko dobiti strokovne in ažurne informacije.”
Spomnimo, da se je strategija cepljenja v zadnjem času močno spreminjala, saj so denimo prebolevnikom sprva omogočali cepljenje šele 6 mesecev po bolezni, zdaj pa se lahko cepijo takoj po preteku karantene.
Družinski zdravniki preobremenjeni
Predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine izr. prof. dr. Danica Rotar-Pavlič pravi, da zaradi preobremenjenosti sploh še niso uspeli zbrati izkušenj in odzivov zdravnikov. Po njenih besedah namreč nimajo veliko dela samo z odgovarjanjem na vprašanja, ampak so razpisani tudi na delo v cepilnem centru, odvzemanje brisov vzgojiteljem in šolnikom, odvzemanje brisov za PCR teste – vse to poleg rednega ambulantnega dela.
Potrdila je, da prejemajo izjemno veliko vprašanj o cepljenju. Ljudje niso prepričani, kdaj lahko prejmejo drugi odmerek cepiva, kako se prijavijo na cepljenje, ali aplikacija zVem sploh deluje, vprašanja imajo glede stranskih učinkov.
Predvsem starejši ljudje imajo vprašanja in težave pri prijavljanju na cepljenje. Marsikdo računa, da ga bo nekdo poklical in povabil na cepljenje ali pa da ga bo na cepljenje prijavil osebni zdravnik. Danica Rotar-Pavlič poudarja, da bi bilo zelo dobrodošlo orodje naročanja na nacionalni ravni, “ki bi delovalo, ki se ne bi spreminjalo in ki bi bilo pravočasno uvedeno”.
Pogosta vprašanja, ki jih po podatkih združenja prejemajo družinski zdravniki
“Na začetku meseca julija imamo rezervirano morje na Hrvaškem in bi rad bil do takrat cepljen, da nimam dodatnih stroškov. Dva tedna nazaj sem se naročil preko aplikacije eZdravje, vendar nisem prejel še nobenega termina.”
“Prejšnjo nedeljo sem se prijavil preko aplikacije zvem.ezdrav na cepljenje proti Covidu. Včeraj pa sem prebral v medijih, da ZD Ljubljana še ne uporablja te aplikacije in da se vsak naj raje prijavi še pri osebnem zdravniku. Kako je s tem? Se moram prijaviti še pri vas?”
“Mi lahko sporočite prosim, kdaj bi lahko prišel na vrsto za cepljenje oziroma se moram še kam drugam prijaviti?”
“Prosim vas če naju za cepljenje lahko prijavite vi. Mene in mojega moža.”
“Dobil sem prvi odmerek cepiva, ker pa bi rad čim prej nemoteno prehajal meje, vas prosim, če me lahko čim prej prijavite na drugi odmerek.”
“Prijavil sem se, pa vendar danes malo razmišljam in prebiram in se sprašujem o smiselnosti trenutnega cepljenja v mojem primeru. Predvsem me skrbijo moje relativno močne alergije.”
“Prosim za nasvet glede stranskih učinkov cepljenja. Pred 10 dnevi sem bila cepljena in razen tega, da me je 2-3 dni bolela roka, ni bilo drugih stranskih učinkov. Po enem tednu se mi je okoli mesta vboda pojavila rdečina cca. 2,5 cm premera, ki se je v zadnjih treh dneh razširila.”
“Smo na robu moči”
Družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčavar Guček je za N1 opozorila, da družinski zdravniki že ves čas epidemije skrbijo za vse obolele s covid-19, razen tistih, ki so hospitalizirani. “Smo na robu svojih moči, ob tem pa se srečamo še z očitki, da nismo vsakomur dosegljivi v vsakem trenutku.” Po njenih besedah vsak dan porabijo med dve in tri ure samo za zadeve, povezane s covid-19, ob tem pa morajo poskrbeti še za vse druge bolnike, saj “druge bolezni zaradi koronavirusa niso izginile”, pravi zdravnica.
Težave, ki jih imajo ljudje s pridobivanjem preverjenih informacij, jo čudijo, saj so po njenem mnenju slednje zelo razširjene, uporabniku prijazne in lahko dostopne. Res pa je, dodaja, da se informacije hitro spreminjajo, saj se tudi stroka šele uči o tem novem virusu. “Težko razumem, kako nekateri bolj verjamejo nekemu anonimnemu blogerju kot pa zdravniku.”
“Infodemija” na področju cepljenja
Strokovna vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu prof. dr. Mojca Matičič je na okrogli mizi zdravniške zbornice o pomenu pravočasnih in preverjenih informacij povedala, da je klicni center nastal prav kot odziv na poplavo napačnih, zavajajočih in nestrokovnih informacij, kar je označila za “pravo infodemijo”. Posebej izrazita je v zadnjem času prav na področju cepljenja. “Vsakemu mora biti omogočeno, da si zagotovi dovolj preverjenih, strokovnih, objektivnih in celovitih informacij, in stroka je tista, ki mora na vprašanja odgovarjati.”
Če imate vprašanja o cepljenju proti covid-19, lahko pokličete na klicni center, kjer klice sprejemajo študentje višjih letnikov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom ustreznih strokovnjakov. Dosegljivi so od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na brezplačni telefonski številki 080 1404.
Odgovori svetovalcev po njenih besedah niso enoznačni in odgovora “ne vem” ne poznajo. Najdaljši pogovor je trajal več kot poldrugo uro. Dodana vrednost centra je tudi zaznavanje pomanjkljivosti na tem področju, kar ažurno posredujejo pristojnim institucijam.
Odgovorili so že na več kot 150 tisoč klicev od začetka vzpostavitve centra. Število vprašanj o cepljenju je začelo izrazito naraščati od konca marca, prejšnji teden so jih imeli več kot 300 vprašanj na dan.
Napačne informacije so nevarne
Zdravnik David Zupančič je izpostavil veliko nevarnost družbenih omrežij, kjer se pojavljajo tudi številne nepreverjene informacije, ki jih posamezniki pišejo iz najrazličnejših vzgibov.
“Mi vidimo te bolnike, okužene s covid-19, ki so bolni, ki so sami, in zdi se nam, da bi kdo lahko tudi mogoče prišel bolje skoz, če ne bi dobival napačnih informacij,” je poudaril. “Zavedati se moramo, da če širimo informacije, za katere ne vemo, ali so preverjene, ima to lahko zelo slabe posledice.”
Predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti prof. dr. Alojz Ihan je povedal, da ima dnevno okrog 30 vprašanj o cepljenju, brez klicnega centra pa bi jih imel najbrž okrog sto. Po njegovih besedah “se o stranskih učinkih zdravil izjemno dobro poroča”, česar pri drugih zdravilih doslej nismo videli v takšnem obsegu. “To nam vpliva zaupanje, da bomo kakršne koli resne stranske učinke zdravil pravočasno zaznali.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!