Menu Item
Država mora nekdanjemu premierju Antonu Ropu zaradi pregona v zadevi izdajanje tajnih podatkov plačati skoraj sto tisoč evrov odškodnine. Višje sodišče v Ljubljani je namreč zavrnilo pritožbo, ki jo je na sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča vložilo državno odvetništvo.
Na državnem odvetništvu so za N1 potrdili, da je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo njihovo pritožbo in torej potrdilo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča s konca leta 2023, da mora država nekdanjemu premierju Antonu Ropu plačati skoraj 100.000 evrov odškodnine. Rop je tožbo zoper Republiko Slovenijo vložil zaradi po njegovih navedbah neupravičenega pregona v zadevi izdajanje tajnih podatkov. Od države je terjal kar 127 tisoč evrov odškodnine.
Kot je oktobra lani poročal Forbes Slovenija, je ljubljansko okrožno sodišče tožbenemu zahtevku Antona Ropa delno ugodilo, delno pa je bil zavrnjen. Zaradi delnega umika tožbe je bil postopek za znesek v višini 21.070 evrov ustavljen, okrožno sodišče pa je razsodilo, da mora tožena stranka, torej država, Ropu plačati 30.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in 68.611 evrov za premoženjsko škodo, skupaj torej skoraj 100 tisoč evrov odškodnine. Ropu je priznalo tudi zamudne obresti od konca leta 2020 dalje.
Od kazenskega postopka zoper Ropa do Ropove tožbe proti državi
Rop se je v kazenskem postopku znašel, ker je kot poslanec leta 2007 takratnemu novinarju Televizije Slovenija Vladimirju Vodušku dejal, da naj bi se pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 prvak SDS Janez Janša in takratni hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu, pogovore pa da je prestregla Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). Vodušek je neuradni pogovor z Ropom posnel in objavil.
Prvostopenjsko in nato še višje sodišče sta Ropa leta 2013 spoznali za krivega izdaje tajnih podatkov. Izrečena mu je bila denarna kazen v višini deset tisoč evrov. A je vrhovno sodišče na začetku leta 2016 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
Avgusta 2017 je ljubljansko okrajno sodišče v ponovnem odločanju Ropa oprostilo očitka izdaje tajnih podatkov z obrazložitvijo, da ni dokazano, da gre pri njegovih navedbah novinarju za tajni podatek, saj kot tak ni bil registriran in evidentiran, kar bi po zakonu moral biti. Sodbo je januarja 2018 potrdilo tudi višje sodišče.
Ker je menil, da je šlo za neupravičen pregon, s katerim mu je bila povzročena tako nepremoženjska kot premoženjska škoda, je Rop od države terjal odškodnino. “Bil sem po krivem obtožen in pravnomočno oproščen,” je dejal po zaslišanju na ljubljanskem okrožnem sodišču aprila 2022, ki je na njegovo zahtevo sicer potekalo na za javnost zaprti seji.
Odškodnino terjal tudi zaradi izgube zaslužka
Njegov odvetnik Uroš Čop iz odvetniške pisarne Senica & partnerji je tedaj dejal, da je 127.000 evrov odškodnine, ki jo je zahteval Rop, “realen znesek in podkrepljen z listinskimi dokazi”. Potrdil je, da se materialna škoda, ki naj bi jo utrpel Rop, nanaša tudi na to, da mu je Banka Slovenije prepovedala opravljanje nadzorne funkcije v SID banki in torej na izgubo tega zaslužka.
Kot je poročal Forbes Slovenija, je Rop petletni mandat nadzornika SID banke začel septembra 2013, okrogli dve leti pozneje pa se mu je zaradi odločbe Banke Slovenije zaključil. Avgusta 2018 – torej po tem, ko je višje sodišče Ropa pravnomočno oprostilo vseh obtožb – je Banka Slovenije sprejela sklep o ustavitvi postopka za prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke, s čimer je bil po navedbah odvetnika Čopa postopek pravnomočno ustavljen.
Vlada Marjana Šarca je Ropa januarja 2020, na dan, ko je Šarec napovedal odstop s premierske funkcije, znova imenovala v nadzorni svet SID banke. A tudi takrat Rop mandata ni dokončal. Junija istega leta, malo po nastopu mandata vlade Janeza Janše, je odstopil.
Kot je znano, je predsednica republike Nataša Pirc Musar oktobra lani državnemu zboru predlagala, naj Antona Ropa imenuje za guvernerja Banke Slovenije, a so poslanci njen predlog zavrnili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje